Zgodbe z druge strani – Rok Vodišek: Italijanska cestna kultura so tudi strast, gestikulacija, trobljenje in prehitevanje čez polno črto

Objavljeno 14. septembra 2024 13. septembra 2024

Piše: Rok Vodišek. Grafika: WPM

Nogomet je vse prej kot zgolj neposredni prenosi, suhoparna poročila s tekem, prestopne govorice, zimzelene floskule iz ust glavnih akterjev. Kar vidi javnost, je le ena plat nogometa; je zanimiva in velikokrat razburljiva. A obstaja tudi tista, ki je skrita pred očmi navadnih smrtnikov. Na drugi strani se dogajajo stvari, za kateri si ne bi mogli misliti, da se. Dogajajo se zapleti, prigode, anekdote, neverjetne zgodbe, bridka razočaranja, spodleteli načrti in še marsikaj. To so zgodbe z druge strani. Njihove zgodbe. Zgodbe glavnih akterjev.

Kot naslednji se je ekipi spletne strani Planet nogomet pred kratkim priključil Rok Vodišek, svoj čas eden najbolj obetavnih vratarjev v Sloveniji, ki je že kot najstnik debitiral v članskem moštvu Olimpije. Po koncu avanture v Ljubljani je odšel v Italijo, kjer je doživel marsikaj zanimivega, marsikaj omembe vrednega. In marsikaj, kar ostaja skrito očem javnosti, očem navijačev. Rok Vodišek, danes vratar nekdanjega slovenskega prvaka iz Domžal, je na Planet nogomet prišel prav za to, da bi povedal kar največ še nikdar slišanih zgodb. Zgodb z druge strani.

Kot sem obljubil v eni od prejšnjih zgodb, bom tokrat spregovoril o vožnji po Italiji – doživetje, ni kaj! Morda se prepoznate v naslednjem stavku tudi vi: peljete se po avtocesti in že od daleč vidite, da na razcepu na odstavnem pasu stoji avto z vklopljenimi štirimi smerniki. Voznik gleda na usmerjevalne table nad avtocesto in se odloča, katero smer bo izbral – no, v 90% primerov gre za avto z italijanskimi registrskimi tablicami.

Preden sem se preselil v Italijo, sem bil prepričan, da so Italijani slabi vozniki. Najbrž zato, ker v nam bližnjem Trstu vidiš, da je skoraj vsak drugi avto vsaj malo udarjen ali opraskan. To sicer drži – v primerjavi s Slovenijo v Italiji prej vidiš avto, ki je že imel bližnje srečanje z drugim, kot pa lep, ohranjen in nepoškodovan avto. Kljub temu se je moje prepričanje spremenilo.

Dejstvo je, da so Italijani zelo strasten in čustven narod. Na ta način živijo in to se odraža v vseh stvareh, ki jih počnejo. Ko gredo v restavracijo s prijatelji, uživajo ob hrani in se strastno pogovarjajo. Kako strastni in čustveni navijači so, ni treba posebej poudarjati, saj svoj klub podpirajo z vsem srcem. Ta strast in čustva se prenesejo tudi na cesto. To se kaže predvsem v zelo dinamični in strastni vožnji. Na italijanskih cestah ne manjka trobljenja, razburjanja nad drugimi vozniki in seveda kretenj z rokami.

Kaj bodo sicer rekli sosedje?

Na začetku je to precej moteče in marsikdo, ki tega ni vajen – tudi sam sem bil med njimi – se počuti nelagodno, a kmalu ugotoviš, da je to pač del njihove cestne kulture. Po določenem času to sprejmeš in se tudi sam vživiš v dogajanje ter počneš isto. Verjetno v Italiji ne opraviš glavne vožnje, če vmes vsaj dvakrat ne potrobiš in če vsaj enkrat z različnimi kretnjami ne pokažeš drugemu vozniku, kaj si misliš o njegovi vožnji.

Opazil sem, da so razlike v dojemanju avtomobilov med Slovenci in Italijani precej velike. Medtem ko večina Slovencev avto dojema kot nekaj “svetega” in zanj tudi skrbno skrbi, je za večino Italijanov avto le še en predmet v njihovem življenju, ki jim olajša vsakodnevna opravila, zato mu ne posvečajo prevelike pozornosti. To je tudi razlog, zakaj je v Italiji več obtolčenih in opraskanih avtomobilov. Italijanom se ne zdi vredno, da bi ga za vsako prasko ali udrtino peljali na popravilo. Tudi v tem pogledu se zelo razlikujemo – mi navadno naredimo ravno obratno. Ko se pojavi najmanjša praska na našem avtu, že kličemo najbližjega ličarja, da stvar uredi. Kaj bodo sicer rekli sosedje?

Da Italijani, kljub svoji “furijasti” naravi, niso tako slabi vozniki, priča dejstvo, da praktično ni Italijana, ki ne bi znal parkirati bočno. To je posledica dejstva, da je velika večina parkirnih mest, predvsem v mestih, ob cesti, zato je znanje bočnega parkiranja nujno, če želiš najti parkirno mesto. V njihov prid govori tudi dejstvo, da je v Italiji razmeroma malo prometnih nesreč, vsaj glede na cestna pravila, ki si jih vsak interpretira po svoje. Če je cesta malo širša, jo takoj spremenijo v dvopasovnico, čeprav je po črtah mišljena le kot enopasovnica. Tudi polne ali dvojne črte jih ne ustavijo pri prehitevanju, če ocenijo, da nekdo preveč “cinca”. Brez oklevanja ga prehitijo, vmes potrobijo in mu skozi okno jasno pokažejo, naj se vendarle premakne hitreje, nato pa nadaljujejo svojo pot.

Ceste nemudoma pod vodo

Res pa je, da južneje ko se pelješ po italijanskem škornju, bolj kaotičen je promet. Sam sem bil za dva dni na izletu po Neaplju in njegovi okolici ter se prepričal, da je tam prometni kaos še veliko večji kot v severni Italiji. Prometna pravila tam res ne veljajo skoraj nič, trobljenje pa je v primerjavi z Genovo vsaj trikrat pogostejše. A to so pač Italijani – edinstveni v vsem, kar počnejo.

Za konec imam še eno anekdoto, ki se mi je zgodila, ko sem treniral z mladinsko ekipo Genoe – Primavero. Ko v Genovi močneje dežuje, so ceste nemudoma pod vodo. Da ne bo pomote, ne govorimo o večdnevnih nalivih, temveč o enournem malo močnejšem nalivu – očitno odvodnjavanje tam ni ravno na najvišji ravni. Kljub temu se je trener odločil, da bomo imeli trening, in od hotela, kjer so bivali ostali člani mladinskega moštva, smo se odpravili proti igrišču.

Preberite še

Večina nas je šla na pot z malimi avtobusi, ki so bili namenjeni prevozu igralcev. Ker pa ni bilo dovolj prostora za vse, se je takratni kapetan skupaj z nekaj soigralci odpravil na pot s svojim avtomobilom. Ta pot pa ni trajala dolgo – natančneje do prvega podvoza. Ta je bil seveda pod vodo. Mi, ki smo bili v avtobusih, smo prišli čez prvo oviro, te sreče pa ni imel naš kapetan. Mislil je, da bo tudi sam prišel čez, a je slabo ocenil globino vode. Na polovici poti je začela voda zalivati notranjost avta in motor. S težavo se je prebil čez “cestno jezero” in spoznal, da tako ne bo šlo naprej. Avto je raje pustil na bližnji bencinski črpalki in tam počakal na bolj varen prevoz do igrišča…