Vratarji Eura 2024 skozi oči Roka Vodiška: Tiste malenkosti, ki vrhunske čuvaje mreže ločujejo od dobrih

Tekst: Rok Vodišek. Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Na Euru 2004 se je zaključila osmina finala, v petek se bodo začele bitke četrtfinala. Preden se bo po dveh dneh premora spet začelo zares, je naš strokovni sodelavec Rok Vodišek, ki je nedolgo tega podal novi vratar Domžal, potegnil črto pod predstave čuvajeve mreže na prvi izločilni stopnički evropskega prvenstva. Kdo ga je še posebej navdušil, ni treba posebej poudarjati…
Za nami so vse tekme osmine finala na letošnjem evropskem prvenstvu v Nemčiji in tako že poznamo vse četrtfinalne pare. Čakajo nas razburljivi obračuni, te pa smo spremljali že v prvem delu izločilnih bojev, ko je morda celo najbolj razburljivo tekmo med vsemi odigrala prav slovenska reprezentanca. Malo grenkega priokusa ostaja, saj smo bili centimetre oddaljeni od senzacije. Toda naši fantje so se odlično borili in v hude težave spravili eno izmed glavnih favoritinj tega prvenstva. Zna se zgoditi, da bo Portugalska posledice tega obračuna, tako fizične kot psihične, čutila še v četrtfinalu, kjer jo čaka težak spopad s Francozi.
Trend tega prvenstva se je nadaljeval in ponovno smo videli kopico vrhunskih vratarskih predstav. Že prvi dan osmine finala sta se z nekaj odličnimi posredovanji izkazala vratarja na tekmi med Nemčijo in Dansko, Neuer in Schmeichel. Dan kasneje je izjemne predstave na tem Euru zaokrožil vratar Gruzije, Giorgi Mamardashvili. Kljub temu, da je prejel štiri zadetke, je bil na tekmi proti Španiji ponovno odličen. S tem je potrdil izjemno formo in samo še podžgal prestopne govorice okoli njegovega prestopa h kateremu izmed največjih klubov v Evropi.
Mert Gunok’un muhtesem kurtarisinin; @FOXSoccer spikeri sesinden anlatimi… Estonishing???? https://t.co/ggx7GUhlcC pic.twitter.com/ib8n4zDPUz
— BESİKTASUSA (@BesiktasUsa1903) July 2, 2024
Zadnji dan tekem osmine finala se je z vrhunsko obrambo v izdihljajih tekme izkazal turški vratar Mert Gunok in z osupljivo potezo svoji reprezentanci prinesel napredovanje v četrtfinale. Na dan naše tekme pa je napredovala tudi Francija, z Mikom Maignanom v vratih, ki je ponovno tekmo zaključil brez prejetega zadetka. S tem ostaja edini vratar na letošnjem Euru, ki še ni bil premagan. Svoje delo je ponovno opravil odlično in poskrbel za nekaj zanesljivih obramb v ključnih momentih tekme.
Seveda pa se vsi še predobro spomnimo tekme naše reprezentance in predstave obeh vratarjev. Dejansko v rednem delu vratar Portugalske, Diogo Costa, ni imel praktično nobenega dela in je bil bolj kot ne opazovalec. Na drugi strani je moral biti naš Jan Oblak veliko bolj pozoren in osredotočen, saj so bili Portugalci večino časa na polovici Slovenije. Svoje delo je, kot smo od njega že vajeni, opravil suvereno in je ponovno celotni ekipi s svojimi posredovanji vlival dodatno samozavest.

Pravo dogajanje se je začelo šele v podaljšku, kjer sta bila oba vratarja glavna protagonista. Najprej je na sceno stopil Oblak. Prebral je namero portugalskega superzvezdnika Cristiana Ronalda z najstrožje kazni. Ta ga je želel premagati z močnim strelom v njegov levi kot. Strel je bil odmerjen dobro in bi končal ob vratnici, če se ne bi naš kapetan odlično odrinil, maksimalno iztegnil in posledično žogo preusmeril v vratnico, od katere se je nato odbila v kot. Šlo je za vrhunsko obrambo, saj je bil strel zelo močan in je posledično zahteval eksploziven odriv. Res pa je tudi, da je bila višina žoge idealna za obrambo. Takšen strel, odmerjen po tleh ali meter višje, bi bil zelo težko ubranljiv.
Nato je na sceno stopil še Diogo Costa. V 115. minuti se je znašel iz oči v oči z našim Benjaminom Šeškom in ga na našo žalost zaustavil. Stal je visoko, s tem zmanjšal kot, in se nato še dobro razširil in z nogo uspel ubraniti strel Šeška. Impresivno je predvsem dejstvo, da je bil praktično celotno tekmo brez omembe vrednega dela, a je kljub temu uspel držati koncentracijo in na koncu dejansko postregel z najpomembnejšo obrambo za njegovo reprezentanco na tem prvenstvu. V ključnem trenutku, pet minut pred koncem drugega podaljša, je taka obramba vredna zlata. Prav to ločuje vrhunske vratarje od dobrih – malenkosti v ključnih trenutkih.

Za piko na i pa smo na koncu videli še enajstmetrovke. Za večino gledalcev najbolj razburljivo dejanje. Na našo žalost je bil veliki junak Diogo Costa, ki je ubranil neverjetne tri zaporedne enajstmetrovke. Prva enajstmetrovka Josipa Iličića je bila zelo podobna kot tista Ronaldova iz podaljška. Ni šla čisto ob vratnici, saj v nasprotnem primeru noben vratar ne bi imel možnosti, a daleč od tega, da je bil strel slab. Vseeno se je moral portugalski vratar zelo potruditi, da je strel ubranil. Mislim, da je bilo ključno to, da smo mi prvi strel zgrešili, Portugalci pa so zadeli. Psihična prednost je bila nemudoma na njihovi strani in posledično je bilo našim strelcem še težje kot sicer. Jure Balkovec in Benjamin Verbič sta streljala dokaj podobno, oba ne vrhunsko, a kot prej pri Iličiću sta bila strela daleč od slabih. Pri vseh strelih je bila le višina žoge, kot prej pri Ronaldovem, idealna za obrambo. Diogo Costa je postal heroj Portugalske, vsi naši fantje pa so ne glede na vse postali heroji Slovenije.
Kljub temu, da naše reprezentance ni več na prvenstvu, nas do konca čakajo še razburljivi boji, ki bodo zagotovo postregli še z veliko drame, goli in odličnimi obrambami. Se že veselim – do naslednjič!
Avtor: Uredništvo Planet nogomet