Aleš Arnol svojo četo popeljal v Evropo in obiskal Planet nogomet: “Pritisk? Če ne bi ustvarjali rezultatov, tudi pri Bravu ne bi bilo miru”

Slovenska nogometna javnost je v bolj kot ne zaključeni sezoni Prve lige Telemach pospremila enega največjih in najbolj čudovitih rezultatskih presežkov v zadnjih letih. Ljubljanski Bravo, klub, ki v slovenskem nogometnem prostoru tradicionalno deluje iz ozadja in z bistveno skromnejšim proračunom od tekmecev z vrha, je zrežiral naravnost zgodovinski met. Rumeno-modri so z izjemnim finišem prvenstva zmelji konkurenco, si zagotovili fantastično tretje mesto na prvenstveni lestvici in si drugič v klubski zgodovini priigrali vstopnico za kvalifikacije za evropska tekmovanja.

Glavni arhitekt tega uspeha je Aleš Arnol. Strokovnjak, ki je ob prevzemu vročega stolčka marsikomu deloval kot kratkoročna klubska rešitev, je z izjemno taktično zrelostjo, mirnostjo in jasnim sistemom v Spodnji Šiški zgradil ekipo, ki je v ključnih mesecih sezone delovala kot dobro podmazan stroj. A pot do zvezd ni bila posuta z rožicami: od zimskega kadrovskega osipa, katastrofalnega vstopa v spomladanski del s tremi zaporednimi porazi, pa vse do bolečega izpada v pokalnem tekmovanju, ki je v slačilnici pustil globoko rano.

V pogovoru za Planet nogomet je Aleš Arnol podrobno seciral celotno sezono. Spregovoril je o specifičnem “pritisku priložnosti”, kriznem menedžmentu v trenutkih, ko je ekipa delovala kot topovska hrana, popolnem zaupanju uprave, pa tudi o kulturi ambicioznosti, ki je presegla finančne parametre in dokazala, da prvenstvena lestvica na koncu nikoli ne laže.

Bravo je v Evropi. Uspel vam je roko na srce neverjeten, skorajda zgodovinski met. Se vam je po tem dosežku odvalil ogromen kamen od srca ali pa pritiska sploh niste občutili, ker si ga zavestno niste nalagali na ramena?

• • Ni res, da si nismo ustvarjali pritiska. Tako v pokalnem tekmovanju kot v prvenstvu smo želeli priti do uspeha. V profesionalnem športu tako igralci kot trenerji živimo od rezultatov. Zaznali smo priložnost in vse podredili uspehu. Igralci so ta pritisk sprejeli z odprtimi rokami. Na njihovo reakcijo v teh okoliščinah sem izjemno ponosen, saj dokazujejo, da se pri izboru igralcev nismo motili. Serijo zmag, ki so jo dosegli v zaključku prvenstva, močno spoštujem. Predvsem zaradi dejstva, da smo v preteklih, sicer uspešnih dveh sezonah v mesecih aprilu in maju pogosto zašli v krajšo rezultatsko krizo. V letošnji sezoni pa smo v ključnih trenutkih prikazali največ. Ta generacija igralcev Brava je stopila še korak naprej.

Mnogi pravijo, da je v mirnem okolju, kakršno ponuja Bravo, lažje delati, saj klub nima vnaprejšnjega imperativa uvrstitve v Evropo. Je prav ta mir ključ do vašega uspeha? Bi vaša ekipa na terenu reagirala drugače, če bi bila pod tako ostrim drobnogledom javnosti in navijačev, kot smo mu bili priča – recimo – v Mariboru?

• • Brez pravega tekmovalnega pritiska ni profesionalnega športa. Oblika pritiska pa se razlikuje. Pri določenih klubih obstaja pritisk okolice, medijev. Pri nas je prisoten ‘pritisk priložnosti’. Pogosto je prisoten občutek ‘zdaj ali nikoli’, saj smo vsi, ki smo člani ekipe, v položaju, ko si želimo narediti korak naprej v karieri. In se zavedamo, da se priložnost ne bo pojavila v vsakem trenutku. Razpolagamo z bistveno nižjimi sredstvi kot ekipe, ki uvrstitev v Evropo po vseh parametrih lahko pričakujejo. Zato se zavedamo, da nam to ne pripada. A vseeno delamo vse, kar je v naši moči, da presegamo same sebe in ustvarjamo rezultate. Prav tako omogočamo igralcem, da stopajo stopnico višje v karieri, kar pogosto močno vpliva na tekmovalni aspekt, saj ekipo deloma sestavljamo na novo skoraj vsak prestopni rok. Vsako okolje ima svojo specifiko, vendar tekmovalni šport brez pritiska ne obstaja.

Če se vrneva na začetek spomladanskega dela – štartali ste izjemno slabo, na prvih nekaj tekmah ste delovali skoraj kot “topovska hrana”. Kako je to vplivalo na vas osebno? Koliko vam je takrat pomenila podpora uprave in garderobe? In predvsem: ali ste po tretjem zaporednem porazu doživeli trenutek slabosti, ko ste si rekli “jaz se tega ne grem več” in želeli ponuditi odstop?

• • Če se morda spominjate moje izjave ob podaljšanju pogodbe, lahko vidite, da ni bila izmišljena. Napovedal sem, da je pred nami težko obdobje. To, kar se nam je dogajalo v zimskem prestopnem roku, ni bilo prijetno, še manj lahko. Nikomur – ne igralcem ne trenerjem. Pričeli smo sezono s tremi tekmami v enem tednu in vse izgubili. V prvenstvo nismo prišli idealno pripravljeni in bili smo v slabem mentalnem stanju. Verjamem, da je trenerstvo bolj krizni management kot management nasploh. Zato je takšne trenutke potrebno sprejeti in obenem sprejemati prave odločitve. Ogromno garanja in na srečo prave poteze so spremenile potek sezone, ki je na koncu najuspešnejša v zgodovini kluba. Zaupanje vodstva v naše delo je seveda ključnega pomena in zato sem lahko vsem ljudem v upravi hvaležen. Naše sodelovanje in komunikacija sta na visoki ravni. A se zavedamo, da tudi to zaupanje ne pride samo po sebi; temelji na uspešnem preteklem delu in rezultatih. Verjemite mi, če ne bi ustvarjali, kar ustvarjamo, zaupanja tudi pri Bravu ne bi bilo. In prav je tako. Ker je to posel, ki temelji na uspešnem rezultatu, in to velja za vse nas.

Presegli ste pričakovanja celotne slovenske nogometne javnosti. Pa ste presegli tudi lastna pričakovanja? Ste po tiho ves čas verjeli, da ste sposobni takšnega podviga?

• • Od prvega dne, ko sem ekipo prevzel kot glavni trener, je bil moj cilj, da ne razmišljamo o obstanku. Ne glede na naše finančne zmožnosti. Da ne živimo zgolj za tekme proti ekipam iz dna in morda sredine lestvice. Da nas ne vodi strah, temveč ambicioznost in želja po preseganju – na ekipnem in individualnem nivoju. Predvsem pa, da oblikujemo način igre, ki nam omogoča nabiranje točk proti vsem ekipam in igralcem omogoča razvoj. Želel sem si, da razmišljamo o lastni igri, lastnem razvoju in le temu posvečamo našo pozornost. Verjamem, da smo ustvarili določeno kulturo, ki nam je tudi letos pomagala verjeti do zadnjega trenutka, da nam lahko uspe.

Ko človek vidi vašo trenutno vrhunsko formo, ko meljete nasprotnike enega za drugim – ali ob tem ostaja kaj obžalovanja zaradi spodrsljaja v pokalu? Vam to zgodovinsko tretje mesto zdaj vsaj malce celi tisto pokalno rano?

• • Mislim, da nikomur ni vseeno, da smo izpadli iz pokalnega tekmovanja. Izredno težko mi je bilo zaradi igralcev, ker sem čutil, da jih je to v tistem trenutku globoko prizadelo. Na drugi strani pa sem bil vesel, da smo vsi skupaj to dojeli kot neuspeh. Čeprav smo se zavedali, da kljub dokaj ugodnemu žrebu v pokalu ni pravil. Gre za res specifično tekmovanje, kjer zahtevnost poti v tekmovanju ni enaka med posameznimi klubi. Po izpadu je bila reakcija igralcev odlična. Sneli smo rokavice in napadali tretje mesto v prvenstvu. Brez izgovorov in z jasnim ciljem. Prvenstvo nikoli ne laže, vzorec tekem je ogromen. Zato sem na dosežen rezultat, predvsem pa na način, kako smo ta rezultat dosegli, izjemno ponosen.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#alešarnol

1. SNL

Bravo