Radostin Aleksandrov se z radostjo spominja obdobja pri Taboru, za PN pa je priznal: “Slovenija eden mojih prednostnih ciljev!”

Nogometna pot Radostina Aleksandrova je tesno povezana s Slovenijo, saj je pred časom dve leti sedel na klopi sežanskega Tabora. Bolgarski strokovnjak, ki šteje šele 34 let, je po odhodu s Krasa kot pomočnik deloval na Kosovu pri Ballkaniju, klubu slovenskega vratarja Adnana Golubovića, trenutno pa v domovini končuje šolanje za pridobitev najvišje možne trenerske licence.

V pogovoru za Planet nogomet si je vzel nekaj časa in z nami delil svoje spomine na obdobje v Sežani, uspehe z mladimi nogometaši in pogled na trenutno dogajanje v slovenski prvi in drugi ligi, kamor se – kot je poudaril – v prihodnje želi vrniti kot glavni trener.

Ta hip še vedno delujete na Kosovu, a vaše oči so že uperjene drugam, kajne? Kakšna je vaša trenutna situacija?

• • Trenutno opravljam vlogo pomočnika trenerja pri FC Ballkani v kosovski Superligi. Z ekipo smo se uspešno prebili v evropska tekmovanja, vendar v naslednji sezoni ne bom ostal tukaj. Ravno v tem obdobju v Bolgariji zaključujem zahtevno šolanje za elitno UEFA Pro licenco. Postal bom najmlajši bolgarski trener s to prestižno diplomo, kar mi bo končno omogočilo samostojno vodenje ekip v prvih ligah. In če sem povsem iskren… Moja velika želja je vrnitev v Slovenijo, saj sem se pri vas počutil izvrstno in trdno verjamem, da bi bil to pravi, ambiciozen korak naprej v moji karieri.

Vaše obdobje v Sežani je bilo statistično gledano izjemno. Kako danes gledate na ti dve leti pri Taboru?

• • V Sežani sem preživel dve nepozabni leti in po uradnih podatkih Transfermarkta sem trener z najdaljšim stažem pri Taboru v zadnjih 15 letih. V tem času sem vodil 67 tekem, zabeležil 35 zmag (52 %), 18 remijev (27 %) in doživel le 14 porazov. V letu 2024 sem bil statistično najuspešnejši trener z največ zmagami v prvi in drugi slovenski ligi (upoštevajoč prvenstvo in pokal), v domovini pa sem bil uvrščen na visoko 7. mesto v izboru za bolgarskega trenerja leta. Tabor sem prevzel v kritičnem, skoraj brezizhodnem trenutku, ko klub dolgih 10 mesecev ni okusil slasti zmage in je bil prikovan na dno lestvice, sezono pa smo nato senzacionalno končali kot druga najboljša ekipa. Mislim, da sem s tem povedal vse…

Poleg rezultatov ste v Sežani postavili tudi nekaj neverjetnih rekordov.

• • Res je. Nanizali smo impresivno serijo 17 tekem brez poraza, lansko sezono pa smo začeli z novim rekordom – 9 zaporednih tekem brez prejetega zadetka, kar pomeni skupno 897 minut popolnoma nedotaknjene mreže. Poleg suhoparnih rezultatov sem neizmerno ponosen na razvoj mladih, nadarjenih igralcev. Več kot 15 nogometašev je pod mojim vodstvom doživelo ognjeni krst v članskem nogometu. Federico Rose pred prihodom k nam sploh ni igral na članski ravni, danes pa nosi dres Mure. Gašperja Vodeba smo pripeljali iz Beltincev in ga kasneje prodali v Celje. Amir Feratović je bil leto in pol brez kluba, nato pa pod našim vodstvom napredoval do Aluminija. Nikola Nejčev je iz tretje bolgarske lige prišel do prve lige v Sofiji. To so zgodbe, ki resnično štejejo.

Kljub uspehom ste se odločili za slovo od Slovenije. Zakaj?

• • V Sloveniji sem bil profesionalno in osebno zelo srečen, vendar sem se moral popolnoma osredotočiti na dokončanje UEFA Pro licence. Želel sem jo opraviti temeljito, preden se vrnem v vlogi glavnega trenerja. Verjamem, da sem zdaj na zahtevani, vrhunski ravni. To sezono smo s Taborom v pokalu denimo izločili Koper (po dramatičnih kazenskih strelih), sama igra pa je bila povsem enakovredna. Lani smo tesno izgubili proti kasnejšemu prvaku Celju z 2:3, a smo imeli ob koncu celo priložnost za izenačenje. To mi zgolj potrjuje, da se moje ekipe lahko enakovredno kosajo z najboljšimi.

Še vedno podrobno spremljate slovensko nogometno dogajanje. Vas presenečajo rezultati v letošnji sezoni, denimo uspeh Brinja?

• • Budno spremljam tako prvo kot drugo ligo. Nad vzponom Brinja nisem presenečen, saj njihov razvoj spremljam zadnja tri leta. Postopoma in načrtno gradijo vse – od sodobne infrastrukture do prepoznavnega sloga igre. Kljub temu da v nekaterih pokalnih obračunih niso veljali za favorite, so si veliki finale popolnoma zaslužili. Nafta se je očitno naučila iz preteklih lekcij in bo drugič v treh letih zasluženo napredovala; verjamem, da sta klub in trenutni igralski kader raven nad drugoligaško konkurenco. Bili so daleč najbolj konstantna ekipa in si zaslužijo mesto med elito.

Kaj pa dodatne kvalifikacije? Primorje je prvi udeleženec, zdi se, da bo drugi Brinje. Vsaj kot stvari stojijo v tem trenutku.

• • To bo izjemno težka, psihološka tekma, ki se lahko nagne v katero koli smer. Obe ekipi si zaslužita mesto pod soncem med elito. Brinje je v zadnjem obdobju močno zraslo, Primorje pa ima na svoji strani bogato tradicijo in zgodovino. Kdorkoli se bo uvrstil v prvo ligo, bo tam povsem zasluženo, za tistega, ki bo moral v naslednji sezoni ostati v drugi ligi, pa bo to glede na vloženo pomenilo grenak občutek neuspeha.

Kako bi na splošno ocenili svojo izkušnjo in razvoj nogometa v Sloveniji?

• • Izkušnja je bila naravnost neverjetna. Pridobil sem ogromno dragocenih prijateljev in strokovnega znanja. Dvakrat smo igrali proti sloviti Venezii, obiskali smo Maura Camoranesija, ki je nekoč prav tako vodil Tabor. Imel sem priložnost delati z zvenečimi imeni, kot sta Saido Berahino in Uroš Korun, ki ju je v klub pripeljal naš tedanji športni direktor Lyndon Tomlinson z bogatimi izkušnjami iz angleške Premier League. Slovenski nogomet se je v zadnjih letih bliskovito razvil. Uspeh Celja v Evropi, prepoznavnost Maribora in Olimpije ter vznemirljivi, sodobni projekti, kot je Bravo, napovedujejo svetlo prihodnost.

Slovenija je lani navdušila na Euru 2024. Je to po vašem mnenju naključje?

• • Zgodovinski uspeh na Euru 2024 nikakor ni naključje. Prodaja slovenskih igralcev v največje svetovne klube, nekateri prestopi so dosegli celo 70 milijonov evrov, jasno dokazuje, da ima država izjemne lastne talente. Prepričan sem, da jih bo v bližnji prihodnosti na velikem evropskem odru še več. Slovenija ostaja eden mojih prednostnih ciljev za nadaljevanje kariere. Obožujem čas, ki sem ga preživel pri vas, in verjamem, da lahko s svojim znanjem ter mednarodnimi izkušnjami, ki sem jih pridobil v zadnjih letih, ponudim veliko v zameno in pomagam ohranjati visok standard vašega nogometa.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#radostinaleksandrov