Sara Makovec med okrevanjem po hudi poškodbi kolena obiskala Planet nogomet: “Takrat se še bolj zaveš, koliko ti ta šport pomeni”

Vrhunski šport piše zgodbe o bliskovitih vzponih, a tudi o težkih preizkušnjah, ki od posameznika zahtevajo neizmerno mero potrpežljivosti in discipline. Slovenska nogometašica Sara Makovec je v zadnjem obdobju doživela oboje: sanjski prestop v avstrijski St. Pölten, s katerim je takoj osvojila dvojno krono, nato pa kruto zaustavitev ob težki poškodbi kolena.

Po skoraj devetih mesecih od operacije, dolgih urah v telovadnici in opazovanju soigralk s tribune, je Sara Makovec danes močnejša in pripravljena na zadnji korak pred vrnitvijo v polni tekmovalni pogon. V iskrenem pogovoru je za Planet nogomet razkrila, kako je prisilni premor spremenil njen pogled na nogomet, zakaj je trenutna reprezentančna generacija sposobna premikati mejnike in kakšni so njeni načrti za poletne priprave.

Sara, od poškodbe na turneji po Avstraliji je minilo že kar nekaj časa. Kako bi opisala trenutno stanje svojega kolena in v kateri fazi rehabilitacije se nahajaš?

• • Res je, minilo je že nekaj časa, kmalu bo že 9 mesecev od operacije. Trenutno se počutim zelo dobro, napredujem iz dneva v dan, zaupam kolenu in to je trenutno najbolj pomembno. Sem v fazi rehabilitacije, ko delam že vse, razen igre in duelov. V prihodnjih dneh bom opravila test izokinetike in glede na rezultate se bodo odločili za naslednji in, upam, da tudi zadnji korak rehabilitacije.

Dolgotrajne poškodbe so za vrhunske športnike predvsem psihološki izziv. Kaj ti je bilo v teh mesecih najtežje? Morda opazovanje soigralk s tribune ali monotonost vaj v telovadnici?

• • Mislim, da je bilo najtežje prav to, da nisem bila z ekipo na igrišču. Opazovanje soigralk s tribune te na nek način oddalji od ekipe, čeprav si še vedno del nje, in res sem pogrešala ta občutek pripadnosti, adrenalina in konec koncev same igre. Takrat se še bolj zaveš, koliko ti ta šport pomeni. Po drugi strani pa tudi monotonost vaj v fitnesu ni bila najbolj enostavna (vsak dan ista rutina, večinoma iste vaje, brez takojšnjih rezultatov), saj so zahtevale veliko motivacije, discipline in potrpežljivosti. Mislim, da je bila prav ta kombinacija najtežja, ampak me je hkrati naučila vztrajnosti in potrpežljivosti za dolgoročni cilj.

Kdo je v teh težkih trenutkih tvoja največja opora in kdo te je najbolj motiviral, ko so prišli dnevi z manj napredka?

• • Moja največja opora trenutno je definitivno moja družina. Potem so tu soigralke, ki mi vsak dan pomagajo, me motivirajo in mi stojijo ob strani. Ne smem pa pozabiti na vse ljudi, ki vsakodnevno delajo z mano in skrbijo, da se čim prej vrnem nazaj na igrišče.

Ali je ta prisilni premor prinesel tudi kakšno novo spoznanje o sebi ali nogometu, ki ga prej, ko si bila v polnem pogonu, nisi opazila?

• • Ja, definitivno. Ta premor mi je dal čas, da sem na nogomet pogledala iz druge perspektive. Ko si ves čas v pogonu, veliko stvari jemlješ kot samoumevne – treninge, tekme, celo svoje telo. Zdaj sem začela vse to veliko bolj ceniti. Ena od pomembnejših stvari, ki sem jih spoznala, je, da korak nazaj včasih sploh ni slab, ampak ti omogoči, da potem narediš dva naprej, da napredek pride postopoma, brez prehitevanja. Naučila sem se potrpežljivosti, večje discipline in tudi, kako pomembno je poslušati svoje telo. Na koncu mislim, da me je ta izkušnja ne samo kot igralko, ampak tudi kot osebo naredila močnejšo in bolj zrelo.

Januarja si iz domačega okolja prestopila v St. Pölten. Kako si doživela prvih šest mesecev v Avstriji pred poškodbo? Kaj te je pri klubu najbolj navdušilo?

• • Mojih pol leta v St. Pöltnu je bilo sanjskih. Prvi prestop v tujino in takoj dvojna krona – ne bi si mogla želeti boljšega začetka. Najbolj me je navdušila povezanost ljudi v klubu, včasih imam res občutek, kot da sem doma. Zraven vsega pa profesionalnost in to, da vsi živijo, delajo in verjamejo v isti cilj. Verjetno je tudi zaradi tega klub tako uspešen v zadnjih letih.

Prestop na tuje vedno zahteva prilagajanje. Kaj je bil zate največji kulturni ali nogometni šok ob prihodu v avstrijsko ligo?

• • Verjetno sem na začetku rabila par tednov, da sem se navadila na precej višjo raven treningov in tekem, pa tudi na večjo količino le-teh. Drugačen stil igre, saj vse poteka hitreje, agresivneje. Na koncu pa tudi večja konkurenca v ekipi – ni samoumevno, da igraš, ampak si moraš čez celoten teden treningov zaslužiti svojo minutažo.

Kako ti klub stoji ob strani med rehabilitacijo? Čutiš njihovo zaupanje, da se vrneš še močnejša?

• • Klub mi zelo dobro stoji ob strani, nudijo mi vse, kar potrebujem za najboljšo rehabilitacijo in čim prejšnjo vrnitev nazaj. Tako da sem jim res hvaležna za vse. Zaupajo vame in vsi že nestrpno pričakujejo moj povratek.

Slovenska ženska reprezentanca dosega zgodovinske rezultate. Kako si doživljala njihove zadnje uspehe od daleč in koliko ti ti uspehi dajejo zagona za čimprejšnjo vrnitev v dres z državnim grbom?

• • Punce so neverjetne! Po vsaki tekmi, ki si jo ogledam, sem samo še bolj ponosna nanje in hvaležna, da sem lahko del takšne ekipe in zgodbe, ki jo pišemo. Ti uspehi mi dajo še več motivacije, da še naprej trdo delam in se vrnem nazaj še močnejša.

Kaj po tvojem mnenju trenutno dela to generacijo slovenske reprezentance tako posebno in konkurenčno tudi proti močnejšim nasprotnicam?

• • Najpomembnejša je zagotovo ekipna povezanost, želja in garanje ena za drugo. V vseh teh letih smo zrasle kot posameznice in posledično tudi kot ekipa. Rastemo iz tekme v tekmo. Postale smo taktično bolj zrele, v vsako tekmo gremo z željo po zmagi, nikogar se ne bojimo, začele smo verjeti vase in naše sposobnosti. Vse to pa nam zagotovo ne bi uspevalo brez našega strokovnega štaba, ki verjame v nas in našo kakovost že od prvega dne. Zares smo postali konkurenčna reprezentanca, ki se lahko kosa tudi z najboljšimi. In to vedno znova dokazujemo.

Če pogledaš naprej: kateri je tvoj prvi veliki cilj, ko bo koleno spet 100-odstotno pripravljeno na največje napore?

• • Trenutno imam kratkoročne cilje, kot so povratek v normalen trening z ekipo in tako težko pričakovana prva tekma po poškodbi. Želim si predvsem, da začnem poletne priprave stoodstotno pripravljena, da čim prej pridem nazaj v tekmovalni ritem in da se spet vrnem v formo, v kateri sem bila pred poškodbo.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#saramakovec

#ženskinogomet