Mladi upi – Kristjan Kozar (Bilje): Naslednji nadarjeni fant, rojen v Šempetru pri Gorici, ki želi poseči po nogometnih zvezdah

Foto: osebni arhiv
Šempeter pri Gorici. Mesto na Primorskem, v katerem živi slabih 4000 ljudi. In mesto, ki bi bržčas precej zlahka sestavilo nogometno enajsterico za boj za najvišja mesta v državnem prvenstvu Slovenije. Sploh če bi si kopačke nadeli tudi kakšni od žal že upokojenih asov… V Šempetru pri Gorici, od koder prihajata tudi Borut Pahor in Robert Golob, navsezadnje pa se je tam rodil tudi Saša Dončić, oče košarkarskega superzvezdnika Luke Dončića, so gor zrasli zares številni sila uspešni slovenski nogometaši. Če bi želeli našteti vse, bi zagotovo koga izpustili, saj jih je res veliko. Pa vendarle: Šempeter pri Gorici je bil oziroma je dom Mihe Zajca, Valterja Birse, Tima Matavža, Gorana Cvijanovića, Arisa Zarifovića, Patrika Elerja in tako dalje in tako naprej.

V Šempetru pri Gorici se je rodil tudi mladi nogometaš, ki v dresu Bilj že nekaj časa opozarja nase. Kristjan Kozar je v zadnjih dveh sezonah odigral 33 tekem in dosegel kar 32 golov. V aktualnem tekmovalnem letu nastopa v drugi kadetski ligi, v kateri je z devetimi zadetki trenutno drugi najboljši strelec. A četudi igra “le” v drugi kadetski ligi, je s svojimi dobrimi igrami nase že opozoril tudi selektorja slovenske reprezentance do 16 let. Mišo Brečko je obetavnega 15-letnika v izbrano vrsto vpoklical za prijateljski tekmi z Madžarsko, Kristjan Kozar pa mu je zaupanje vrnil na način, v katerem je tako ali tako najboljši – z doseženim zadetkom.
Kristjan Kozar: “Dosežek, na katerega sem še kako ponosen”
“V tistem trenutku, ko je žoga končala v mreži Madžarske (gol v zadnji minuti je Sloveniji prinesel tudi zmago, op. a.), sem bil zares zelo, zelo vesel. Gol v zadnji minuti in še za zmago? Enkratno! Pa čeprav je bila tekma zgolj prijateljske narave… Zame je bil to odličen dosežek, na katerega sem še kako ponosen,” je za Planet nogomet uvodoma povedal Kristjan Kozar, naslednji nogometaš, rojen v Šempetru pri Gorici, ki želi poseči po nogometni slavi. In hkrati naslednji, ki ga predstavljamo v naši rubriki Mladi upi, v kateri so se v preteklosti že predstavili številni obetavni nogometaši.
1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
Z nogometom sem se začel resneje ukvarjati pri osmih letih, trenirati pa sem ga začel pri klubu, pri katerem sem še vedno – ND Bilje.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
Rekel bi, da me je za nogomet v prvi vrsti navdušil moj brat, saj sva se ves čas podila za žogo. Odigrala sva nešteto nogometnih partij. Tudi on se ukvarja z nogometom. Vrsto let ga je treniral pri ND Bilje, zdaj pa je član Adrie Miren.
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
Brez dvoma mi je najbolj všeč občutek po zmagi. Glede na to, da sem napadalec, pa tudi tisti fenomenalni občutek, ko zabiješ gol. To je res nekaj edinstvenega.

4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
Nedolgo tega sem zaigral za slovensko reprezentanco do 16 let in se na tekmi z Madžarsko vpisal tudi med strelce. Ko je žoga končala v tekmečevi mreži, sem se počutil res imenitno. To je bil moj prvenec v reprezentančnem dresu in brez dvoma moj za zdaj najljubši nogometni trenutek.
5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
Preprosto: ko igram nogomet, res uživam. In prepričan sem, da to velja tudi za vse druge. Zato je nogomet to, kar je.
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
Moj domači vzornik je Benjamin Šeško, med tujimi nogometaši pa mi je najbolj všeč Lionel Messi.
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
V preteklosti sem igral proti lepemu številu zelo dobrih nogometašev in klubov. A če bi moral nekaj izpostaviti, bi izpostavil trenutek, ko smo se s soigralci merili proti italijanskemu prvoligašu Udineseju. To je bil največji izziv v moji dosedanji karieri.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
Najpomembnejše je tako ali tako to, kako dober si na igrišču. Kakovost je tista, ki največ šteje. Toda hkrati je še kako pomembno tudi, kako se nogometaš obnaša na igrišču. Vsi najboljši so bili vedno tudi vzor pravih profesionalcev.

9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
Če sem povsem iskren, je zame v tem trenutku najtežja šola (smeh). V prvi vrsti zato, ker mi porabi res veliko časa.
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
Porazi so res neprijetni… Toda po vsakem porazu želim kar najhitreje pozabiti na to, kar se je zgodilo. Pogled poskušam nemudoma usmeriti v prihodnost, osredotočim se na naslednjo preizkušnjo.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
Predvsem upam in si želim, da bom čez 10 let nogomet igral na profesionalni ravni. Toliko boljše, če bo to pri kakšnem od večjih klubov.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
Imel sem kar nekaj soigralcev, ki so bili zelo dobri. Ne bi govoril o imenih, vsekakor pa upam, da bo kateremu od njih uspelo uresničiti sanje in se dokazati kot profesionalni nogometaš.