Mladi upi: Leon Dubravica (HNK Gorica): Sin bivšega vratarja Maribora, ki sanja, da bo nekoč kapetan reprezentance Slovenije
Foto: Osebni arhiv
V rubriki Mladi upi tokrat predstavljamo fanta, ki mu je bil nogomet dobesedno položen v zibelko. Leon Dubravica je 16-letni nadarjeni slovenski nogometaš, ki na sosednjem Hrvaškem opozarja nase z dobrimi predstavami in tudi s pospešenim preskakovanjem razvojnih stopničk. Sin Darka Dubravice, nekdanjega vratarja Maribora, ki je za vijoličaste igral v uvodnih sezonah samostojne Slovenije, pa ni le talent z nogometnimi geni, temveč predvsem nepopustljiv garač, ki si je izbral zelo razgibano in zahtevno pot do uresničitve svojih sanj.
Njegova nogometna zgodba se je začela pri Miklavžu, vodila pa ga je prek RoHa, Maribora, graškega Sturma in Bistrice vse do hrvaške prestolnice. Tam je najprej nase opozoril v dresu zagrebške Lokomotive, kjer si je z odličnimi predstavami priigral tudi dres s slovenskim grbom. Zanimiv je podatek, da ima Leon po očetovi oziroma dedkovi strani ob slovenskem tudi hrvaško državljanstvo, a dvoma zanj ni bilo nikoli: srce je izbralo Slovenijo, državo, v kateri se je rodil in kjer živi.
Kot pojasnjuje 16-letnik, so prvi stiki z zagrebškim Dinamom, kamor se je preselil kasneje, nastali že približno pol leta pred samim prestopom, modri pa so ga opazili po dveh zelo uspešnih letih igranja za Lokomotivo. Pri Dinamu je nato preživel eno leto, pred kratkim pa je sledil nov, skrbno premišljen korak v karieri. Kontakt so vzpostavili pri HNK Gorica iz Velike Gorice in mu ponudili odlične pogoje za nadaljnji nogometni razvoj. Skupaj s svojim strokovnim timom je temeljito preučil ponudbo in prišli so do zaključka, da lahko v tem okolju še dodatno napreduje ter se hitreje približa tako želenemu članskemu nogometu.
Da pri HNK Gorici nanj resnično računajo in v njem vidijo ogromen potencial, zgovorno priča njegov trenutni status. Čeprav je star šele 16 let, je priključen generaciji letnika 2008, kar pomeni, da redno trenira in igra proti dve do tri leta starejšim igralcem. Njegov ritem je na trenutke neizprosen; v zgolj enem tednu je – recimo – za Gorico zaigral na prvenstvenih tekmah selekcij U18, U16 in nato še U17, kjer je tekmovalni naboj vselej na vrhuncu.
Leon Dubravica: “To je zame velika prednost”
Takšen ritem pa s seboj prinaša tudi specifike življenja stran od doma. Mladi reprezentant trenutno živi na relaciji Zagreb–Maribor in odkrito priznava, da je največji izziv pri teh letih biti ločen od družine. A kot sam zrelo ugotavlja, te takšna izkušnja naredi močnejšega, saj se hitro naučiš samostojnosti, discipline in odgovornosti. Prepričan je, da ga je to mentalno utrdilo in pripravilo na še večje izzive v prihodnosti. Ob tem ne pozabi poudariti hvaležnosti do Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor (SEŠG), kjer imajo ogromno razumevanja za njegovo specifično nogometno pot in pogosto odsotnost.
Pri soočanju z vsemi pritiski in odrekanji mu je v izjemno pomoč dejstvo, da prihaja iz znane nogometne družine. “To je zame velika prednost, saj doma zelo dobro vedo, kaj dejansko pomeni profesionalni nogomet, koliko je odrekanja, kakšen je pritisk in da je potrebno vsakodnevno trdo delo. Od njega vedno dobim iskren nasvet in podporo, hkrati pa tisto pravo spodbudo, da sledim svojim ciljem in verjamem vase,” je za Planet nogomet povedal Leon Dubravica, nato pa odgovoril na klasičnih 12 vprašanj v rubriki Mladi upi.
1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
-
- Nogomet sem začel trenirati pri petih letih in pol. Prve korake sem naredil pri NK Miklavž, moj prvi trener je bil Danijel Širec, danes trener U19 pri NK Maribor. Kmalu zatem sem se pridružil NK RoHo, kjer je trenirala večina mojih prijateljev iz vrtca in šole. Tam so se začeli prvi resni treningi, in sicer kar pod vodstvom mojega očeta kot trenerja selekcije. Po enem letu sem prestopil v NK Maribor, kjer sem ostal tri sezone in pol. Nato sem igral še za SK Sturm, NK Bistrica iz Slovenske Bistrice, sledili so NK Lokomotiva Zagreb, GNK Dinamo in zdaj HNK Gorica. Že od začetka sem vedel, da je nogomet nekaj, kar imam rad in čemur se želim posvetiti.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
-
- Za nogomet sem se navdušil že v vrtcu. Ko so doma opazili moje zanimanje, so mi ves čas stali ob strani. Največji vpliv name ima moja strokovna ekipa: ljudje s področja nogometa, fizioterapije in psihologije, ki mi pomagajo napredovati na vseh ravneh.
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
-
- Tekmovalnost, zmagovanje in odgovornost v odločilnih trenutkih. Rad imam pritisk velikih tekem.
4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
-
- V posebnem spominu mi je ostal moj prvi hat-trick na Hrvaškem. Vsak nastop za reprezentanco je poseben ponos, še posebej prvi nastop proti Severni Makedoniji. Igrati za svojo državo je nekaj najlepšega. Velika čast je bila tudi nositi kapetanski trak pri reprezentanci in Dinamu.
5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
-
- Ker zahteva vse: talent, delo, inteligenco in močan karakter. In ker lahko s trdim delom dosežeš vrh.
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
-
- Rad spremljam najboljše svetovne igralce zaradi njihove mentalitete in profesionalnosti. Moj vzornik je Cristiano Ronaldo, predvsem zaradi njegove delovne etike in želje po nenehnem napredku.
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
-
- Največji tekmec sam sebi sem kar jaz sam. Vsak dan si postavljam višje standarde.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
-
- Mentalna moč in delavnost. Ko je najtežje, moraš ostati miren, samozavesten in osredotočen.
9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
-
- Nič mi ni težko. Zdravje je najpomembnejše, saj so poškodbe največja ovira pri doseganju ciljev.
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
-
- Poraz me ne zlomi. Dvignem glavo, analiziram napake in grem še bolj motiviran naprej.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
-
- Na najvišjem nivoju evropskega nogometa. Moj cilj je igrati v vrhunskem klubu, redno nastopati za člansko reprezentanco in nekoč postati njen kapetan.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
-
- Veliko fantov ima talent, uspeli pa bodo tisti, ki bodo pripravljeni delati več kot drugi. Prepričan sem, da jih je nekaj takšnih, in verjamem, da bomo skupaj še veliko dosegli.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
