Nogomet je zelo lep, a na trenutke tudi boleč: Žan Luka Kocjančič uresničil sanje, po dveh hudih poškodbah pa življenjski smisel našel drugje

Objavljeno 24. februarja 2024 23. februarja 2024

Foto: osebni arhiv

Zimski prestopni rok je v Sloveniji že nekaj dni zaključen, eden tistih, ki so premor med obema deloma sezone izkoristili za menjavo delodajalca, pa je tudi Žan Luka Kocjančič. 24-letni obrambni nogometaš se je na prvi pogled podpisal pod enega bolj presenetljivih zimskih prestopov: nekdanji slovenski reprezentant do 16 let je postal novi član NK Žalec, kar pomeni, da ga spomladi čaka dokazovanje v 4. SNL. Toda ob tem je še kako zanimivo, da se v ozadju prestopa skriva sila zgodba, ki vas ne bo pustila ravnodušne. Gre namreč za zgodbo o tem, da zna biti nogomet velikokrat tudi sila nepošten, krivičen in boleč.

Žan Luka Kocjančič je v najstniških letih sodil med najbolj obetavne nogometaše pri nas. Njegov talent so leta 2017 prepoznali tudi na Nizozemskem, ko je branilec zapustil pogon Domžal in se preselil v cenjeno mladinsko šolo Heerenveena. V klubu, kjer sta se recimo nogometnih veščin in vrlin učila tudi reprezentanta Luka Zahović in Vanja Drkušić, je Žan Luka Kocjančič ostal dve leti in pol, nato pa kljub redni minutaži (38 tekem za ekipo do 19 let in 5 tekem za moštvo do 21 let) sprejel zanimivo odločitev – januarja 2020 se je vrnil nazaj domov. Toda ne toliko zaradi nogometa…

“V tujini sem prišel do točke, ko sem imel takšno domotožje, da se enostavno nisem počutil več dobro,” je v pogovoru za Planet nogomet uvodoma povedal Žan Luka Kocjančič, ki je poudaril, da mu je nogometno izobraževanje na Nizozemskem dalo veliko: “Nizozemska šola je zares nekaj posebnega. Ko sem bil še v Domžalah, sem imel priložnost se dokazovati pri Genoi, Romi, Nürnbergu in Derby Countyju, vendar po vsem, kar sem videl, lahko rečem, da so severne države veliko bolj urejene in nudijo odlične pogoje za vadbo in življenje. Zelo organizirani, vestni in prijazni ljudje. Tam sem se naučil živeti popolnoma sam in poskrbeti zase. Zelo dobra in trda šola za življenje.”

Zgolj in samo dodatna motivacija

Žan Luka Kocjančič se je po slovesu od Heereveena preselil v Kranj, kjer je s Triglavom okusil Prvo ligo Telemach, nato, ko je iskreno ocenil, da še ni zrel za tako visoko raven nogometa, odšel v 2. SNL (Brežice, Primorje) po minute, nakar se je zgodilo: na zadnji tekmi sezone je udarila nesreča. “Poškodoval sem se…” je čas na trenutek, ko se je zanj začela prava kalvarija, zavrtel Žan Luka Kocjančič: “Poškodba kolena je bila tako huda, da so mi svetovali, kako naj mislim na svoje zdravje in se celo preneham ukvarjati z nogometom. Toda ker sem športnik, je bilo vse to zame zgolj in samo dodatna motivacija. Ob pomoči strokovnjakov je rehabilitacija potekala res zelo dobro.” Kljub hudi poškodbi Kocjančičeve nogometne sanje niso zbledela, naredile so zgolj obvoz po sicer daljši in tudi težji poti. Pa spet ni šlo brez težav… Nesreča v primeru nadarjenega fanta še ni rekla zadnje.

Potem ko je okreval, se je Žan Luka Kocjančič za sodelovanje dogovoril z Bistrico, tedanji trener Goran Stanković mu je ponudil roko pomoči kljub temu, da je bil brez nogometa skoraj leto dni. “Za to bi se mu brez dvoma rad iskreno zahvalil. In Bistrici tudi,” je poudaril Žan Luka Kocjančič in opisal, kako se mu je svet nato kmalu po prihodu v Slovensko Bistrico spet sesul pred očmi. Še enkrat več je nastradalo koleno. In spet je moral od začetka – na operacijo, na dolgo okrevanje. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da je Žan Luka Kocjančič puško že skoraj vrgel v koruzo: “Res je. Od moje zadnje tekme je zdaj minilo že zelo dolgo… Skoraj sem se že odločil končati kariero. Toda v sebi sem začutil željo, ki me je vlekla naprej. In sem se vrnil nazaj tja, kjer se je vse začelo.”

V Žalcu je Žan Luka Kocjančič na svoj prvi trening odšel že pri vsega petih letih; tedaj je nogomet postal smisel njegovega življenja. Dejansko njegovo življenje. “Pot me je potem vodila skozi številne klube, zdaj pa sem spet doma. Ne zato, da bi naredil korak nazaj v želji po dveh naprej, ampak preprosto za to, ker so poškodbe naredile svoje,” ne skriva Žan Luka Kocjančič, ki bo v 4. SNL poskušal dokazati, da še zmore in da še zna, predvsem pa bo poskušal spet uživati. In čeprav se vrača na zelenice, je v času, ko ni mogel brcati žoge, že začel načrtovati življenje izven sveta nogometa. S tem, kako mu gre, je več kot zadovoljen.

Preberite še

“Na svojo pot sem zelo ponosen. Ravno pred časom sem našel list papirja iz 2. razreda, ko so nam zastavili vprašanje: ‘Kaj bi radi bili/postali v življenju?’. Moj odgovor je bil zelo jasen. Postati si želim profesionalni igralec nogometa! In to mi je uspelo. Otroške sanje so se uresničile. Iz majhnega Žalca v Domžale in nato v tujino. Vedno mi je bilo všeč, ko so govorili ‘ne zmoreš’, saj me je to gnalo naprej. Ker pa verjamem, da se v življenju vse zgodi z namenom, sem poizkusil ugotoviti, kdo sem, ko nisem nogometaš. Ko sem se poškodoval, sem imel občutek, da se je moj svet zdrobil na koščke. Toda hkrati sem ugotovil tudi, kaj me še zanima. Vpisal sem se na študij kineziologije, poleg tega pa z mamo odprl družinsko podjetje in ustvaril svoj lasten živilski produkt,” je razkril Žan Luka Kocjančič in z zadovoljstvom dodal: “Lahko torej rečem, da sem po poškodbi naredil velik korak naprej v življenju izven nogometa. Spremeni ne bi ničesar, tudi obžalujem ne nič, saj verjamem da se vse zgodi z namenom in ko nas doleti neka nova težka situacija, se z njo poizkusimo spoprijeti na najboljši način, kot se v tistem trenutku znamo.”

Nogomet je neizmerno lepa stvar

Ne glede na vse in tudi ne glede na to, kako se bo zgodba z Žalcem razpletla, bo nogomet vedno imel posebno mesto v srcu našega tokratnega sogovornika. “Za konec bi dejal, da je igranje nogomet neizmerno lepa stvar. Je obenem delo, užitek in odklop. Vendar pa toplo priporočam vsem, da poskusijo najti sebe in kdo so tudi izven nogometa, saj jim bo tako nekega dne veliko lažje,” je iskren pogovor o tem, kako se vedno odprejo nova vrata, ko se ena zaprejo, zaključil Žan Luka Kocjančič.