Planet nogomet je obiskal Domen Beršnjak: Ponudba Beltincev je bila mamljiva, nagrada, ki jo je prejel pri Botevu, pa je odtehtala vse

Tekst: David Klemenc. Foto: Nik Moder / Sportida
December je bil, kar zadeva slovenske trenerje in njihove angažmaje v tujini, presenetljivo pester. Dogajale so se “prave migracije”, bi lahko šaljivo rekli – vsekakor gre za fenomen, na katerega ljubitelji nogometa na sončni strani Alp nismo vajeni. Ante Šimundža je prevzel Slask Wroclaw, Darko Milanič se je usedel za krmilo Al Wahde, Zoran Zeljković moskovsko Rodino, Dušan Kosič pa Lokomotiv iz Plovdiva.
Milan Anđelković je bil medtem resen kandidat za skok v Latvijo, kjer je vodstvo Aude želelo, da bi prav strokovnjak iz ljubljanskih Fužin zamenjal Zorana Zeljkovića. Temu seznamu nogometnih “migrantov” se je z novo-starim delovnim mestom pridružil tudi Domen Beršnjak. Kot smo poročali pred dnevi, je bilo sprva videti, da se bo vrnil domov in prevzel ekipo Beltincev, a do tega na koncu ni prišlo. V pogovoru za Planet nogomet je Domen Beršnjak pojasnil, zakaj.
Domen Beršnjak: “Beltinci? Težka odločitev!”
“Bili smo blizu, res je. Tehtal sem med nadaljevanjem dela v Bolgariji in prevzemom Beltincev, in moram priznati, da je bila v tistem trenutku odločitev zelo težka. Morda me je zanimal izziv, saj je beltinska ekipa, kolikor sem jo spremljal in preučil, imela oziroma ima kopico zanimivih igralcev, s katerimi bi se na pravilno začrtani poti lahko doseglo nekaj več. Šlo je predvsem za športne ambicije, nikakor ne finančne, saj so neprimerljive z bolgarskim nogometom. Želel bi si preboja v prvo slovensko ligo. Menim, da bi se to lahko realiziralo, a spet – če ne dobiš neke močne finančne injekcije, v prvi ligi nimaš kaj početi, saj postaneš topovska hrana, kar se je v večini primerov preteklih sezon pokazalo. Moteče pri nas je tudi to, da noben klub ni strpen, nima časa za dolgoročni projekt in ti posledično ne omogoči več manevrskega položaja,” je uvodoma dejal 43-letni Domen Beršnjak.

Na koncu se je vendarle odločil, da ostane v Plovdivu, saj je prejel mamljivo ponudbo. Zapustil je klop druge ekipe Boteva in se na povabilo glavnega trenerja Dušana Kerkeza priključil članskemu moštvu kot njegov pomočnik. “Že izrabljena fraza je, da te vedno drugje bolj cenijo kot doma, in v mojem primeru se je to izkazalo za resnico. Glavni trener je spremljal moje delo prvih šest mesecev po prihodu, očitno je prepoznal potencial. Dal mi je vedeti, da me zelo ceni in si me želi ob sebi, tako da ni bilo težko sprejeti te rošade,” nam je zaupal Celjan, ki je pred prihodom v Bolgarijo deloval kot pomočnik Oskarja Drobneta v Rogaški.
“Tukaj zagotovo nisem ostal zaradi rezultatov, ki sem jih dosegal z drugo ekipo, ampak zaradi pristopa, ki ga imam – trdo delo, garanje in obsežne analize. Nismo dosegali kakšnih rezultatskih presežkov, kar je bilo razumljivo, saj sem v profesionalni in zelo zahtevni ligi vodil ekipo 17- in 18-letnikov. Nikoli nismo bili nadigrani, večinoma so nas premagali zgolj z močjo, saj smo bili fizično inferiorni. To ni tragedija, saj nihče iluzorno ne pričakuje, da bodo mladeniči brez izkušenj enakovredno parirali izkušenim igralcem,” je Domen Beršnjak opisoval svojih prvih šest mesecev v bolgarskem nogometu.
“Cilj je evropska vozovnica”
Kot je v enem od intervjujev zaupal Alen Korošec, je stanje v bolgarskem nogometu, predvsem pri višje rangiranih klubih, neprimerljivo z našo ligo. To nam je potrdil tudi naš tokratni sogovornik. “Razlika je ogromna. Če je Alen to povedal z vidika igralca, lahko tudi jaz kot trener. Že v drugi ekipi sem imel na razpolago devet ljudi, v prvem moštvu pa strokovni štab sestavlja, reci in piši, 19 ljudi: trener, dva pomočnika, trener vratarjev, dva analitika, po trije kondicijski trenerji in maserji, zdravnik, dva ekonoma, tehnični vodja, kuhar, PR-ovec ter športni direktor,” je našteval Domen Beršnjak.
Botevu trenutno odlično kaže v prvenstvu, saj držijo drugo mesto, kar je tudi cilj kluba v letošnji sezoni. Na izzive, ki prihajajo, se bo Botev pripravljal tudi v Turčiji, kjer bo ostal 14 dni. “Cilj kluba je čim višja uvrstitev, kar seveda pomeni evropsko vozovnico. Drugo mesto bo vsekakor uspeh. Ludogorec na prvem mestu je verjetno nedosegljiv za vsa ostala moštva, saj so glede na vložke in vse okoli kluba zasluženo daleč pred vsemi.”

Alen Korošec in Domen Beršnjak nista več edina Slovenca v Plovdivu. Mestnega tekmeca Lokomotiv je, kot smo že zapisali, prevzel Dušan Kosič. “Slišala sva se parkrat, vprašal me je nekaj stvari, pomagal sem mu z nekaj nasveti. Kakšen človek bi bil, če sonarodnjaku ne bi nudil pomoči? Sicer pa nisem ravno pravi turistični vodič, saj sem v pol leta bivanja v drugem največjem bolgarskem mestu obiskal center le dvakrat. Večino časa preživim v klubu in doma. Verjamem pa, da se bo to spremenilo, saj bom na novem delovnem mestu nekoliko bolj razbremenjen,” je povedal Domen Beršnjak.
“Kosića čaka ogorčen boj za obstanek”
Beršnjak, ki je poleg Celja, kjer je pustil največji pečat, igral še v Romuniji, Belgiji, na Madžarskem, v Burmi in nižjih avstrijskih ligah, pravi, da kljub temu, da sta mestna tekmeca goreča rivala, to ne bo predstavljalo težav v prijateljstvu z Ljubljančanom. “Nam je bilo pomembno, da jih premagamo, in to smo storili. Zdaj se v drugem delu sezone ne bomo več srečali, saj se liga razdeli na dva dela. Medtem ko smo mi v vrhu, bo Duleta čakal ogorčen boj za obstanek.”
Član vseh mlajših reprezentančnih selekcij, ki je pod vodstvom selektorja Braneta Oblaka leta 2006 debitiral v članski izbrani vrsti ob zmagi na Cipru z 1:0 (Zlatan Ljubijankić, 85. minuta), je že deloval kot samostojni trener. Vodil je Brda, Bilje in velenjski Rudar. Beršnjak uživa v trenutni situaciji in, kot pravi, se mu nikamor ne mudi na novo samostojno trenersko pot. “Najprej si želim nabrati čim več izkušenj. Vedno je kaj novega, kar se lahko naučim. Priložnost, ki mi jo je ponudil Dušan Kerkez, je po mojem mnenju odlična za to. Ko se bom počutil pripravljenega, bom naredil naslednji korak v karieri.”
Na koncu smo ga vprašali še o zanimivosti glede njegovega imena, saj se pojavljata obe različici – Dominik in Domen. Nepoznavalci bi lahko hitro pomislili, da gre za dve različni osebi. Njegova razlaga je preprosta. “Moje uradno krstno ime je Dominik, a me tisti, ki me poznajo, od vedno kličejo Domen. Zato se včasih v medijih pojavi ta ‘nadimek’. Na oba se odzivam,” je za konec še pojasnil Domen Beršnjak.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet