Mladi upi – Sven Šunta (Dinamo Zagreb): Tisti 16-letni Slovenec, za katerega celo Hrvati pravijo, da obeta največ med vsemi
Vir fotografije: GNK Dinamo Zagreb
Slovenci smo narod, ki se sila radi dajemo v nič. In še raje dajemo v nič vse tisto, kar je naše. Če bi na naši spletni strani pred mesecem dni zapisali, da za Dinamo igra komaj 16-letni Slovenec, ki velja za najbolj nadarjenega nogometaša v mladinskem pogonu zagrebškega velikana, nam ne bi verjel nihče. Še več; imeli bi nas za nore. Češ da ‘nakladamo’. ‘Nabijamo’. Da nimamo pojma. Toda če bi to zapisali Hrvati… Temu pa bi verjeli, kajne? Tako pač je, takšni pač smo. Ampak dejstva so dejstva. Sven Šunta velja za enega najbolj nadarjenih nogometašev v mladinskem pogonu zagrebškega velikana. To trdimo mi. To trdijo tudi Hrvati. Sven Šunta je “naslednja velika stvar” Dinama, je napisal Germanijak. In če to pravijo Hrvati…
Toda kdo je sploh Sven Šunta? Nadarjeni fant se je leta 2007 rodil v Celju, prve nogometne korake pa je naredil v Krškem. Še preden bi v Sloveniji zares uspel opozoriti nase, se je pri komaj trinajstih preselil v hrvaško prestolnico. Tja je odšel z velikimi pričakovanji in še velikimi željami, toda bržčas si niti v sanjah ni mogel misliti, da bo že pri šestnajstih del članske ekipe enega največjih klubov nekdanje Jugoslavije vseh časov.
A kdor je nadarjen, je pač nadarjen. Kdor ima talent, ga ima. In če kje na teh prostorih, ga brez dvoma znajo prepoznati na stadionu Maksimir. Dinamo je valilnica izjemnih nogometnih talentov in ko v Zagrebu “stroka” pravi, da je nekdo dober, potem to res ni daleč od resnice. Sven Šunta je seveda še daleč od popolne uveljavitve, toda obeti so dobri. Zelo dobri. Pri šestnajstih ga je trener članov Sergej Jakirović priključil prvi ekipi, v soboto je na prijateljski tekmi z Rogaško že debitiral v modrem dresu.
Sven Šunta: “Preskok je seveda opazen in očiten”
“Če sem povsem iskren, se je že nekaj časa govorilo in namigovalo, da bi se lahko januarja priključil članski ekipi in bil del slednje med zimskimi pripravami,” je uvodoma v pogovoru za Planet nogomet povedal Sven Šunta in nadaljeval: “Toda imel sem težave s poškodbo rame, zato res nisem vedel, ali se bo to zgodilo ali ne. Na koncu sem prejel klic in moram priznati, da so me vsi odlično sprejeli, čeprav sem neprimerno mlajši od večine.”
Sven Šunta, ki je s hrvaškim prvakom že podpisal profesionalno pogodbo, je dejansko najmlajši nogometaš v članskem moštvu Dinama, toda mladost mu vsaj za zdaj ne povzroča veliko preglavic. “Preskok je seveda opazen in očiten, še najbolj pa v agresivnosti in dvobojih. Fizično je vse na neprimerno višji ravni, toda ne dvomim, da se bom hitro privadil na vse skupaj,” je prepričan slovenski kadetski reprezentant, ki se nadeja, da je prvi vpoklic med člane začetek čudovite zgodbe: “Rekli so mi, da bom s člani vadil celotne zimske priprave, potem pa bomo videli, kako in kaj naprej. Zdaj treniram in se dokazujem, hkrati pa poskušam kar najbolje izkoristiti ponujeno priložnosti. Potem pa, kot rečeno, bomo videli, kaj se bo zgodilo.”
V nadaljevanju je Sven Šunta kot naslednji gost v naši rubriki Mladi upi odgovoril na 12 standardnih vprašanj in se nekoliko bolj predstavil slovenski nogometni javnosti.
1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
Z nogometom sem se začel ukvarjati že pri petih letih. Največ zaslug za to ima moj oče, ki me je odpeljal na prvi trening v nogometni klub iz Krškega.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
Name in na mojo nogometno pot je brez dvoma najbolj vplival moj oče. Vedno je bil in še vedno je moj najboljši trener.
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
Najbolj mi je vsekakor všeč hitra igra, prav tako pa je zame nogomet kot igra tudi oziroma predvsem stvar tehnike. Zato so mi res pri srcu elegantne poteze, ki navdušujejo gledalce. Recimo preigravanja – to res obožujem.
4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
Če sem povsem iskren, je bilo na moji dosedanji nogometni poti kar nekaj zelo lepih trenutkov, ki si jih bom zapomnil za vedno. Toda če bi že moral izbrati enega, bi se vsekakor odločil za to, kar preživljam prav zdaj – torej treniranje s člansko ekipo Dinama.
5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
Zato, ker je tako atraktiven in dinamičen. Kot sem že omenil – obožujem hitro igro, prav tako elegantne poteze in mojstrska preigravanja. To je v mojih očeh bistvo nogometa. In prav zato je to, kar je – najboljši šport.
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
Kar zadeva domačega vzornika, bi v tem trenutku brez dvoma rekel, da Benjamin Šeško. Na tujem pa jih imam več, dejansko kar nekaj. Precej blizu sta mi tudi Kevin De Bruyne in Neymar, toda lahko bi omenil še koga…
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
Nekako bi rekel, da sem dejansko sam sebi največji tekmec. Prav zato se toliko bolj osredotočam nase. ‘Fokusiran’ sem zgolj na svoj razvoj, o ostalih pa iskreno povedano ne razmišljam preveč.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
Vsekakor je na prvem mestu karakter. Toda takoj zatem sledi trdo delo, brez katerega v nogometu preprosto ne gre.
9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
Težko bi rekel, da mi je karkoli težko. Navsezadnje nogomet treniram zato, ker ga imam rad in ga dejansko obožujem. V njem neizmerno uživam, za nogomet bi dal vse. In ko je tako, ti dejansko nič ni težko.
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
Nihče nima rad porazov in sam osebno nisem izjema. Vsakič, ko izgubim, sem seveda razočaran, toda v nogometu je nekaj zelo dobro – tekme si hitro sledijo. Zato se poskušam ne preveč obremenjevati s porazi, raje gledam v prihodnost in se veselim izzivov, ki so pred mano.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
Ne gledam preveč v prihodnost. Rad bi šel korak za korakom. Nočem prehitevati, zavedam se, da sem še mlad in da imam še vse pred sabo. Imam več kot dovolj časa. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
Kar zadeva moje soigralce iz mlajših slovenskih reprezentančnih selekcij, bi brez dvoma izpostavil Marka Kerina in Davida Pejičića. Z obema sem v odličnih odnosih, predvsem pa sta oba izjemno nadarjena nogometaša. Pri Dinamu bi izpostavil še Mislava Ćutuka, ki je pravzaprav moj najboljši prijatelj, hkrati pa gre za igralca, ki premore velik potencial.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
Intervjuji
#mladiupi
#svenšunta
Deli s prijatelji