Mladi upi – Jaša Jelen (Olimpija): Vsestranski vezist, ki želi z dobrimi igrami čim prej potrkati tudi na vrata Alberta Riere
Vir fotografije: UEFA
Še nedolgo tega je bila Olimpija klub, pri katerem so nadarjeni mladi nogometaši le redko dobili priložnost v članskem moštvu. V času Milana Mandarića je bilo vse podrejeno osvajanju lovorik s prvo ekipo, čeprav to ne pomeni, da se za mladinski pogon nihče ni brigal. Dejansko je imela Olimpija v svojih vrstah veliko nadarjenih nogometašev, ki so kasneje raje odšli srečo iskati drugam in bili pri tem tudi uspešni. Eni bolj, drugi manj. Eden tistih, ki so k Olimpiji prišli v času Mandarićeve vladavine, je tudi Jaša Jelen. Fant, ki sreče noče iskati drugod, marveč jo želi najti pri Olimpiji.
PREBERITE TUDI: Mladi upi – Luka Turudija (Mura)
Jaša Jelen je 16-letni vsestranski nogometaš sredine igrišča, za katerega znajo strokovnjaki pripomniti, da je v številnih pogledih “kompleten” vezist. Znajde se v vlogi defenzivnega vezista, znajde se kot napadalni vezist, uspešno lahko “pokrije” tudi ostale pozicije na sredini igrišča. Z vsem naštetim je Jaša Jelen prepričal tudi številne selektorje mlajših selekcij, trenutno nosi dres izbrane vrste do 17 let, s katero se je novembra lani prebil tudi v odločilni krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Četo selektorja Miša Brečka marca čakajo tekme z Belgijo, Hrvaško in Norveško.
“Nogomet sem začel trenirati in igrati pri Rudarju iz Velenja, potem pa sem se poleti leta 2021, po končani osnovni šoli, odločil za prestop k Olimpiji. Čeprav sem imel takrat možnost prestopa v več klubov, sem se odločal glede na predstavljene pogoje za delo in moj nogometni razvoj. To je bil razlog, da sem odšel v največji klub v državi in z njimi podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo,” je Jaša Jelen uvodoma predstavil razloge za svojo selitev v Ljubljano.
“Pri Olimpiji sem že v prvi sezoni kot vstopni kadet dobil priložnost za nastope in dokazovanja tudi v prvi slovenski mladinski ligi. Trenutno si želim, da bi čim prej dobil priložnost treniranja tudi s člansko ekipo Olimpije, saj sem mnenja, da imam dovolj kvalitet za ta korak. Vendar pa se zavedam, da bom moral to dokazati tudi glavnemu trenerju Albertu Rieri z dobrimi treningi in predstavami na igrišču,” je dodal Jaša Jelen in v nadaljevanju kot drugi gost rubrike Mladi upi odgovoril na 12 tipskih vprašanj, s katerimi se je slovenski javnosti poskusil kar najbolje predstavili in kot nogometaš in kot oseba.
1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
Kot vsakemu ’pravemu’ nogometašu je bila moja najljubša igrača žoga, kot petletnik pa sem nogomet začel trenirati pri NK Rudar Velenje. Tam so me že od samega začetka vključevali k starejšim starostnim skupinam. Generacija igralcev letnika 2006 v Velenju je bila zelo dobra in uspešna. Osvojili smo veliko mednarodnih in drugih turnirjev, postali prvaki lige MNZ pod vodstvom trenerja Dragana Kovačevića, kar nam je uspelo celo brez poraza. Še posebno ponosen sem, da nam je s takratno ekipo uspelo premagati tudi ugledne evropske klube, tudi Mainz in Crveno zvezdo, kar je bil za naš klub velik uspeh.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
Za nogomet me je navdušil predvsem oče. Že kot otrok sem rajši z njim gledal tekme kot risanke in hodil na bližnje igrišče, kjer sva igrala drug proti drugemu, najrajši pa sem mu seveda streljal na gol. Ko sem začel trenirati v Velenju, me je vsak dan vozil na treninge in si marsikaterega tudi ogledal. Večkrat mi je podal tudi kakšno konstruktivno kritiko, predvsem pa mi stal ob strani v dobrem in slabem. Na moji poti je ogromno vlogo imela tudi mama, ki me je bodrila na vsaki tekmi in me tolažila ob porazih. Rad bi se jima zahvalil za vso podporo na moji poti, saj brez njiju ne bi bil tu, kjer sem. V nogometu sem se srečal z več trenerji, vsak izmed njih mi je dal nekaj nogometnega znanja, tako da lahko rečem, da so mi tudi oni s svojim znanjem in vplivom vsak po svoje pomagali na poti do igralca, kakršen sem trenutno.
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
Pri nogometu mi je najbolj všeč to, da se ga nikoli ne naveličam. Ni pomembno, kolikokrat udarim žogo na gol ali preigram nasprotnika, še vedno mi je to vedno znova v užitek. Na igrišču mi ure kar prehitro minevajo. Všeč mi je, da mi vedno predstavlja izziv, da v meni vzbuja željo, da bi vsak dan postajal vse boljši. Zato se na vsak trening odpravim z veseljem in nasmehom na obrazu.
4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
V nogometu sem doživel že veliko lepih trenutkov. Zabil sem veliko lepih zadetkov, slavil zmage na mnogih težkih tekmah ter kot kapetan NK Rudarja ponosno dvignil veliko pokalov. Če že moram izpostaviti najljubšega, je to brez dvoma trenutek, ko mi je selektor Mišo Brečko zaupal vlogo kapetana na tekmi za slovensko reprezentanco proti Grčiji. Menim, da je največja čast, ki lahko doleti igralca, prav to, da lahko zastopa svojo državo.
5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
Na igrišču si svoboden. Lahko si kreativen in ustvarjalen, ker te z žogo v nogah ne omejuje nobeno pravilo. Niti ena tekma ni enaka, na vsaki se znajdeš v različnih situacijah, v katerih moraš poiskati najboljšo možno rešitev. Ko ti uspe vrhunska poteza, to na noge dvigne navijače, ki dajo ekipi dodatno energijo. Nogomet je tudi zaradi njih najlepši šport na svetu. Prav tako pa se v nogometu sklepajo dolgotrajna prijateljstva, ker je ekipa ena velika družina.
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
Moj nogometni idol je Andres Iniesta. Čarovnik, maestro, umetnik nogometa. Ni bil med največjimi ali najhitrejšimi, a je bil s svojo nogometno inteligenco vedno korak pred vsemi. Prostor za podajo je našel tudi tam, kjer ga na videz ni bilo, imel je vrhunski pregled nad igro in bil neverjetno miren z žogo v nogah. Kot navijač Barcelone se še zelo dobro spominjam njegovih kratkih in hitrih podaj ter neverjetnih akcij s Xavijem in Messijem.
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
Po mojem mnenju sem največji tekmec sam sebi, ker je v največji meri od mene odvisno, ali mi bo uspelo ali ne. Ob trenutkih, ko mi ne gre vse po maslu, moram zbrati misli, dvigniti glavo in iti dalje. Tudi kakšen dan, ko bi najrajši poležaval, me na igrišče žene želja po tem, da bi bil vsak dan boljši kot včeraj.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
Nogometaševa najpomembnejša lastnost je samodisciplina. Na vsakem treningu dati svoj maksimum in biti pri tem osredotočen ter sproščen. Če si na igrišču prestrašen, boš zagotovo delal napake. Predvsem pa imeti v glavi vodilo ’Upaj si!’, kot mi je nekoč na treningu rekel dober trener. Prav tako pa je pomembno tudi, da ob uspehih ostaneš z nogama trdno na tleh.
9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
Največjo oviro na poti do uresničitve sanj zame predstavlja to, da je nogomet najbolj popularen šport in ga zato trenira na milijone ljudi. Če želim živeti svoje sanje, moram postati boljši od vseh, le tako bom jaz tisti, ki bo igral na največjih nogometnih igriščih pred najglasnejšimi navijači.
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
V nogometu želim vedno zmagati, ni pomembno ali igram s prijatelji ali pa tekmo v ligi, ker poraz boli. Vendar pa se lahko iz poraza marsikaj naučimo. Po porazu razmišljam, kaj bi lahko naredil bolje na igrišču, toda kar je bilo, je bilo. Zato poraz uporabim kot motivacijo za svoje izboljšave, da bo naslednjič moja ekipa tista, ki bo slavila zmago.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
Na to vprašanje težko odgovorim, ker na to vpliva ogromno stvari. Ne bi rad razmišljal preveč vnaprej. Trenutni cilj je, da se čim prej prebijem v člansko ekipo, potem pa bomo videli. Moje največje otroške sanje so, da bi nekoč zaigral v elitni ligi prvakov in na svetovnem prvenstvu s slovensko reprezentanco. Vendar pa grem korak za korakom, trening za treningom in ne poskušam prehitevati stvari. Vse ob svojem času.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
Treniral sem že z veliko nadarjenimi nogometaši, ki imajo možnosti za uspeh. Izpostavil pa bi mojega prijatelja, bivšega soigralca pri NK Rudarju in sedanjega v reprezentanci, Lovra Goliča. Je zelo skromen in delaven fant. Trenutno se dokazuje v mladinskem pogonu Rome, kjer je pred kratkim opravil trening tudi z njihovo člansko ekipo. Zaželel bi mu veliko sreče in verjamem, da mu bo uspelo.