Infarkt, stampedo, rumeni junaki: Sistem proti kaosu in – kot vedno – ključno vprašanje, kdo je zares kriv za tegobe velikanov
Planet nogomet je medijski sponzor kluba FC Koper!
Planet nogomet je medijski sponzor kluba NK Bravo!
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Dva derbija, štiri ekipe ter neskončno število pričakovanj in kalkulacij. Na koncu so se v predprazničnem vikendu veselili tisti v rumenih dresih: igralci ljubljanskega Brava in Kopra. Obe tekmi pa tako zgodovinski ko tudi še kako usodni.
Gledali smo infarktno končnico na Bonifiki, ki bi utegnila biti usodna za Federica Bessoneja, ter nedeljski stampedo Brava v Stožicah, ki bi lahko odnesel Feđo Dudića. Če bi vprašali navijače, bi morala biti usoda obeh strategov že zapečatena, oba velikana pa bi morala novega trenerja iskati že med prvomajskimi prazniki. Pri mariborski zgodbi ima letos že drugič prste vmes Aleš Arnol; trener Brava je, po domače povedano, najprej “zrihtal” enosmerno vozovnico zdaj že pozabljenemu Tugberku Tanrivermisu, včeraj pa je podobno “uslugo” najverjetneje naredil še Dudiću.
Je vsa odgovornost res na plečih trenerjev?
Vseeno se ob tem poraja ključno vprašanje: je negativni niz res zgolj krivda trenerjev? Delno morda, nikakor pa ne v celoti. Številni so prepričani, da sta stratega še najmanjša težava. Pri naših dveh velikanih tiči problem v tistih, ki v rokah držijo škarje in platno, to pa zagotovo nista ne Dudić ne Bessone. Kakšen kaos vlada predvsem pri Olimpiji, kjer dnevno krožijo zgodbe o prodaji in zamudah pri plačilih, je bilo razvidno iz izjave argentinskega stratega po tekmi. Bessone je namreč zatrdil, da morajo zdaj nujno premagati Celje, a kaj, ko so z njimi igrali že pred desetimi dnevi in gladko izgubili.
Ljubljanski Bravo je kot “malček”, ki to v bistvu sploh ni več, pokazal, kaj pomeni igrati in delovati v zdravem okolju. Po porazu z Brinjem so se v zgolj dveh dneh popolnoma sestavili in brez pompoznih izjav ali afer krenili v nedeljski obračun. To je tisto najpomembnejše – ne pomnimo, kdaj bi se o Bravu v medijih pisalo karkoli nenogometnega. Večina nogometne javnosti sploh ne pozna imen predsednika ali športnega direktorja, predvsem zato, ker se ne vmešavata v delo ekipe.
Na drugi strani vprašanje, kdaj je bilo nazadnje govora o Mariboru ali Olimpiji, ne da bi bila zraven omenjena imena, kot so Acun Ilicali, Adam Delius, Igor Barišić. Takšen način vodenja je recept za neuspeh, vreden Michelinove zvezdice.
Predsednik proti investitorju
Prvenstvo gre h koncu in možnosti, da bosta naša nekoč največja kluba Evropo spremljala le pred malimi ekrani, so iz dneva v dan večje. Da bo Celje prvak, se je vedelo že lanskega julija, ostal pa je boj za drugo mesto, kjer z naskokom najbolje kaže Kopru. Tistemu Kopru, ki ima približno trikrat manjši proračun kot Olimpija in Maribor.
Če se sprašujete, kako jim to uspeva, je odgovor preprost in si ga velja zapomniti: Koprčani imajo na čelu kluba predsednika. Ante Guberac je z dušo in telesom vpet v delovanje obalnega kolektiva že več kot 25 let. Ker je športni direktor njegov sin in nekdanji kapetan kanarčkov Ivica Guberac, se v klubu ne dogajajo nebulozni podpisi pogodb ali uzurpacija klubskega denarja. Medtem ko ima Koper predsednika in tudi Bravo vodijo ljudje, ki jih je na prvem mestu klub, imata Maribor in Olimpija na čelu kluba le “investitorja”. In pametnemu je to več kot dovolj. (dk)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
