Luka Guček o uvodnih tednih v nemirni Ukrajini: “Odesa je zelo lepo mesto, vojna pa… Na ulicah vidiš vojake, a se počutim varno”
Vir fotografije: Čornomorec Odesa
Čeprav je Ukrajina že več kot leto dni v vojni z Rusijo, se v tej državi z okrog 37 milijoni ljudi trudijo živeti kar najbolj normalno. To je seveda težko, ko tulijo alarmi in padajo bombe, a življenje gre ne glede na vse dalje. V vsaj približno normalne tirnice se je vrnil tudi ukrajinski nogomet. Ukrajinska liga je v polnem teku, za klubi je uvodni del sezone, drugi se je začel v tem tednu.
Spomladi si bo v Ukrajini kruh služil tudi slovenski nogometaš Luka Guček, dosedanji nogometaš Radomelj, ki je v zimskem prestopnem roku podpisal za Čornomorec.
Luka Guček je sprva treniral z Zorjo, nato pa kar sredi priprav v Turčiji prejel ponudbo kluba iz Odese, s katerim je pogodbo podpisal na svoj 24. rojstni dan. Nova pustolovščina se je zanj seveda že začela, z branilcem pa smo se pogovarjali predvsem o tem, kako to, da se je odločil za selitev v nemirno Ukrajino in tudi o življenju, ki ga je pričakalo v tej z vojno zaznamovani državi.
“Pred podpisom pogodbe je morda bilo prisotnih nekaj pomislekov, toda odkar sem v Ukrajini, se počutim povsem varno in sem brez strahu. Pred prihodom v Odeso sem govoril s soigralci, opisali so mi stanje v državi, me seznanili s ’protokoli’ v trenutnem položaju, tako da sem bil z vsem bolj kot ne seznanjen. Zaenkrat lahko rečem, da v Ukrajini uživam in sem še vedno brez pomislekov glede svoje odločitve,” se je za Planet nogomet iz Ukrajine javil Luka Guček.
Alarm oziroma sirena za nevarnost
A ne glede na vse je dejstvo, da v državi, v katero je odšel, divja vojna. Vojna, v kateri ljudje umirajo. Da so časi zelo nemirni, se kakopak čuti na vsakem koraku in tudi Luka Guček je že na lastni koži dojel, da je življenje med vojno ujmo drugačno kot sicer.
“V državi vlada vojno stanje, v medijih se, jasno, veliko govori o tem. Dejansko takoj dojameš, da je zadeva resna, saj na vsakem koraku vidiš vojake. Odkar sem tukaj, sem prav tako že vsaj osemkrat slišal opozorilni alarm oziroma sireno za nevarnost. Kakšnih bombnih napadov oziroma kaj podobnega k sreči ni bilo in seveda upam, da bo tako tudi ostalo,” se nadeja nekdanji nogometaš Domžal, ki se je prav tako že navadil, da v državi velikokrat zmanjka elektrike: “Električni mrki lahko trajalo tudi dlje časa.”
Da so se v letu dni, kolikor traja vojna, Ukrajinci vsaj malo privadili na življenje v razburkanih časih, ni daleč od resnice. Zato v zraku ni čutiti toliko panike, kot jo je bilo zagotovo v uvodnih dneh nesmiselne morije. “Vojna traja že leto dni, zato vsi dobro vedo, kako ravnati v določenih situacijah. Zato tudi ni nekega dodatnega opozarjanja oziroma česa podobnega. Toda ko sem prišel v hotel, v katerem trenutno živim, so mi ob prijavi takoj pokazali, kje imajo bunker oziroma zaklonišče, v katerega bi moral oditi, če bi se zgodilo kaj drastičnega. Lahko rečem, da je za varnost kar se da poskrbljeno,” je zanimivo prigodo opisal centralni branilec.
Izjemni pogoji za trening
Luka Guček je svoj novi dom našel v Odesi, pristaniškem mestu na jugozahodu Ukrajine. Odesa, tretje največje ukrajinsko mesto, se nahaja ob obali Črnega morja in velja za pomembno pristanišče in prometno vozlišče. “Je pa tudi zelo lepo mesto,” je poudaril Luka Guček.
“Vse, kar sem videl do zdaj, mi je bilo zelo všeč. Res pa je, da trenutno ni ravno najboljši čas za raziskovanje mesta, ker se v popoldanskih in večernih urah temperature precej spustijo, hkrati pa je, ker smo ob morju, tudi zelo vetrovno. Časa za ogled Odese bom imel seveda še več kot dovolj. So mi pa domačini povedali, da je Odesa v poletnih časih eno najlepših mest v državi. Zato se res veselim konca zime.“
Če je Odesa lepo mesto, je Čornomorec klub, ki je organizacijsko na zelo visoki ravni. “Res je. Na voljo imamo izjemne pogoje za trening,” je dejal leta 1999 rojeni obrambni nogometaš: “Klub ima svojo bazo za trening, ki je ogromna. Vsak nogometaš ima na voljo svojo sobo, tukaj so tudi olimpijski bazen, savne, fitnes, restavracija, sobe za analizo, notranje košarkarsko igrišče in tudi tri nogometna igrišča. Že ko sem igral za Radomlje, sem imel na voljo odlične pogoje za vadbo, ampak ko sem prišel v Odeso… Recimo temu tako, da česa takšnega res nisem bil vajen.”
Zadovoljstvo po selitvi v Ukrajino je toliko večje, ker so ga zelo hitro za svojega vzeli tudi njegovi novi soigralci. “Res je, hitro in dobro sem se vklopil v ekipo. S soigralci se super razumemo, tako da s tem res nimam nikakršnih težav,” pravi Luka Guček, ki pa se zaveda, da bodo na zadovoljstvo vplivali tudi oziroma predvsem rezultati. Čornomorec je trenutno v precej slabem položaju, saj je predzadnji na lestvici: “Ne samo, da je cilj obstanek v ligi, cilj je končati kar najvišje na lestvici in se predvsem kar najhitreje oddaljiti od cone izpada, v kateri smo trenutno. Upam, da bom imel tudi sam v ekipi pomembno vlogo in da bom upravičil zaupanje trenerja ter vseh ostalih, ki so me pripeljali v klub.”
Če ne bi bil tak, ne bi šel v Ukrajino
Luka Guček se tokrat ni prvič podal na tuje. Še kot rosno mlad se je iz Krškega preselil v Španijo, prav izkušnja iz Seville, kjer se je kalil pri Betisu, pa mu tudi tokrat pride še kako prav.
“Če sem povsem iskren, bi težko izpostavil nekaj, kar bi mi res povzročalo težave. Res je, da pogrešam dekle, domače, prijatelje… Ampak kar zadeva življenje, res nimam nikakršnih težav. Morda je manjša ovira jezik, toda k sreči večina zna angleško, tako da se lahko sporazumevam s praktično vsemi. Vedno pa je na voljo tudi Google prevajalnik (smeh). Toda ukrajinski jezik ima neke podobnosti z našim oziroma hrvaškim jezikom, tako da med treningi in analizami nimam težav. Verjamem, da mi pri vsem tem pomagajo tudi izkušnje iz Španije. Od takrat dalje sem oseba, ki se dokaj zlahka prilagodi vsem nastalim okoliščinam. Včasih slišim od drugih ljudi, da sem že kar preveč flegmatičen, kar je mogoče res. Če ne bi bil tak, kariere verjetno niti ne bi nadaljeval v Ukrajini. Ampak vse to mi pomaga, da se tudi daleč stran od doma počutim v redu,” je opisoval Luka Guček.
Kako dobro pa se počutijo tisti, ki jim je najbližje? “Odkar sem prišel v Ukrajino, so vsi precej mirnejši. Prej, ko so stanje v Ukrajini spremljali predvsem s pomočjo medijev, je bilo kar naporno. Zdaj jim lahko iz prve roke povem, kako in kaj in zdi se mi, da lažje dihajo,” je zaključil Luka Guček, ki ga prva tekma v Ukrajini čaka že danes, ko bo Čornomorec gostoval pri klubu Veres Rivne.
