Kanadčanka slovenskih korenin Alexandra Arvanitis za Planet nogomet: “Odraščala ob slovenski hrani, vse pa se je začelo z maminim letakom”

Mladinska dekliška reprezentanca Slovenije (U19) je pred novim velikim izzivom. Varovanke selektorice Tine Kelenberger v petek v San Marinu začenjajo kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026. Slovenske upe uvodoma čaka obračun s Ciprom, nato pa še tekmi z domačinkami iz San Marina in Estonijo. Slovenske barve bo na turnirju branila tudi 18-letna Alexandra Arvanitis, dekle zanimive življenjske poti, ki pričenja uresničevati svoje nogometne sanje v dresu s slovenskim grbom.

Alexandra Arvanitis prihaja iz kraja Brampton v kanadskem Ontariu, nogometno pa se trenutno kali v Združenih državah Amerike, kjer zastopa barve univerze McNeese State v Louisiani, pred tem pa je igrala za Woodbridge Soccer Club. Čeprav je odraščala tisoče kilometrov stran, so bile slovenske korenine v njeni družini vedno močno prisotne. Doslej je za slovensko reprezentanco do 19 let zbrala 3 nastope, pred odhodom v San Marino pa si je vzela čas za Planet nogomet in z nami delila svojo navdihujočo zgodbo o tem, kako jo je pot pripeljala do dresa domovine njenih starih staršev.

Za začetek bi bilo odlično, če bi se lahko predstavili slovenski javnosti. Prihajate iz Severne Amerike, iz okolja, kjer je ženski nogomet izjemno razvit (ZDA in Kanada), a ste se vseeno znašli v slovenskem dresu. Kako se je sploh začela vaša slovenska nogometna zgodba? Kako je prišlo do prvega stika z Nogometno zvezo Slovenije in kakšna je bila vaša prva reakcija, ko se je pojavila možnost igranja za domovino vaših prednikov?

• • Moje ime je Alexandra Arvanitis, stara sem 18 let in rodila sem se v Torontu v Kanadi (Ontario). Sem slovenskih, nemških in grških korenin. Za možnost igranja za Slovenijo sem izvedela prek naše slovenske cerkvene skupnosti. Mama mi je poslala letak in mi rekla, naj pošljem elektronsko sporočilo. Dobila sem odgovor in ponudili so mi mesto v reprezentanci do 19 let. Iskreno povedano, bila sem šokirana in nisem mogla verjeti, saj si nikoli ne bi mislila, da bom dobila tako neverjetno priložnost igrati in predstavljati Slovenijo.

Odločitev, da zastopate državo, v kateri trenutno ne živite, verjetno ni bila sprejeta čez noč. Kaj je bil tisti odločilni dejavnik, ki je prevesil tehtnico v prid Slovenije? Je bila to želja vaših staršev ali starih staršev, ali pa ste osebno začutili tisto posebno vez in ponos, da nosite dres s slovenskim grbom?

• • Odraščala sem zelo povezana s svojo slovensko dediščino; moja cerkev je središče slovenske skupnosti, babica pa je pogosto kuhala številne slovenske jedi. Zato je bila odločitev, da bom ob igranju nosila slovenski grb, zelo lahka, saj sem vedela, da bodo moja družina in še posebej moji stari starši zelo ponosni. Slovenski dres nosim s ponosom, saj je to zame velika čast.

Severnoameriški nogomet slovi po izjemni fizični pripravljenosti, moči in hitrosti, medtem ko v Evropi pogosto dajemo prednost taktiki in tehniki. Kakšne razlike ste opazili na prvih treningih s slovensko reprezentanco? Vam je bil prehod na evropski stil igre zahteven ali ste se na igrišču hitro ujeli s soigralkami?

• • Zelo uživam v evropskem stilu igre. Že na prvem treningu so mi bile všeč skrbno premišljene vaje, ki so se osredotočale na specifične taktične zamisli za ekipo, s katero smo se morale pomeriti na naslednji tekmi. Ne bi rekla, da mi je bilo to strašno zahtevno, a vsekakor je bila potrebna prilagoditev. Mislim, da sem se s soigralkami dobro ujela in potrebovala sem le nekaj treningov, da sem se navadila na njihov način igre.

Prihod v slovensko reprezentanco je verjetno prinesla tudi nekaj treme – novo okolje, nove soigralke in seveda jezikovna ovira. Kako so vas soigralke sprejele v slačilnici? Kako komunicirate na igrišču in so vas morda že naučile kakšnih specifičnih slovenskih nogometnih izrazov ali morda celo kakšne slovenske pesmi?

• • Soigralke so bile zelo gostoljubne in so poskrbele, da sem se vedno počutila prijetno. Njihova angleščina je zelo dobra, zato ni bilo težko komunicirati. V slačilnici smo se tako veliko šalile ali pa so me spraševale o ameriških restavracijah s hitro hrano, ki sem jih preizkusila. Na igrišču sem se naučila nekaj osnovnih slovenskih besed, a sem večinoma komunicirala v angleščini. Naučile so me besede, kot so ‘hrbet’, ‘žoga’, ‘gremo’ in še nekaj drugih, ki se jih trenutno ne spomnim. Prav tako sem se morala naučiti del pesmi Danes je moj dan. Nisem bila preveč dobra, a me je to vsekakor še bolj povezalo z ekipo.

Imate slovenske korenine. Nam lahko poveste, od kod natančno prihaja vaša družina in kako prisotna je bila Slovenija v vašem otroštvu? Ste našo državo obiskali že pred vpoklicem v reprezentanco, morda doma govorite slovenski jezik ali Slovenijo zares spoznavate šele zdaj, skozi nogomet?

• • Moja stara starša po mamini strani sta bila oba rojena v Sloveniji in tam imam še vedno veliko sorodnikov. Dedek je odraščal v Ajdovščini, babica pa v Stični. Oba sta se v najstniških letih preselila v Kanado, tam sta se spoznala in si ustvarila dom. Odraščala sem v slovenski skupnosti ob naši cerkvi in jedla tradicionalno slovensko hrano. Preden sem začela igrati za reprezentanco, sem bila v Sloveniji dvakrat, a iskreno lahko rečem, da jo zares spoznavam šele zdaj skozi nogomet.

Ženski nogomet v Sloveniji hitro raste, v ZDA in Kanadi pa je že dolgo eden najbolj priljubljenih športov za dekleta z ogromno bazo igralk. Kje vidite svoje osebne prednosti, ki jih prinašate iz severnoameriškega sistema, in kako mislite, da lahko te lastnosti obogatijo igro slovenske reprezentance?

• • Na igrišču so moje glavne prednosti sposobnost odvzema žoge, dobivanje zračnih dvobojev, poveljevanje na igrišču in agresivnost. Moja višina in moč vsekakor igrata veliko vlogo pri mojem načinu igre in pri tem, kako lahko koristim ekipi. V igro lahko vnesem svojo čvrsto, močno miselnost in dodam nekaj prepotrebne fizične moči.

Ste še mladi in imate pred seboj celotno kariero. Kakšne so vaše osebne ambicije? Vas bolj vleče pot ameriškega študentskega nogometa (NCAA) in kasneje profesionalizem v ligi NWSL, ali morda sanjate o tem, da bi nekega dne profesionalno igrali v Evropi in postali članica slovenske članske reprezentance?

• • Igram za univerzo McNeese State v kraju Lake Charles v Louisiani, ki nastopa v prvi diviziji lige NCAA. Če bi po koncu univerze dobila priložnost za profesionalno igranje, bi jo vsekakor izkoristila. Nogomet bi rada igrala čim dlje in moje sanje so, da bi nekoč zaigrala za slovensko člansko reprezentanco.

Za konec: ko oblečete slovenski dres in zaslišite himno, kakšna čustva vas prevevajo? In kakšno sporočilo bi radi poslali slovenskim navijačem, ki vas bodo zdaj začeli podrobneje spremljati – kaj lahko pričakujemo od vas na igrišču?

• • Ko si nadenem slovenski dres in slišim himno, me prevevata občutka časti in ponosa – ne igram le za državo, ampak tudi za svoje prednike in družino. Vsakič, ko stopim na igrišče, bom tam pustila srce za Slovenijo in za vse tiste, ki me podpirajo.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#u19

#ženskinogomet