Planet nogomet po 351 tekmah v Prvi ligi Telemach obiskal legendarni Matjaž Rozman: “Tega ne doživljam kot breme, prej kot užitek!”

Iz najstarejšega slovenskega mesta se je za Planet nogomet oglasil najstarejši igralec, najstarejši vratar in trenutno tudi najstarejši dobitnik rdečega kartona v tekoči sezoni – Matjaž Rozman. Takoj na začetku prihodnjega leta, 3. januarja, bo praznoval že svoj 39. rojstni dan, a kljub visoki starosti za nogometaša je že večkrat pokazal, da še ni za staro šaro. Po dolgih letih se je iz knežjega mesta vrnil na kraj zločina – tja, kjer se je vse začelo –, a je raven danes zagotovo precej drugačna od tiste, ki jo je bil vajen, posledično pa tudi ambicije.

“Moram priznati, da je Celje v zadnjih letih močno napredovalo in se dvignilo v vseh segmentih. V klubu je zaposlenih precej več ljudi, finančni vložki so večji, kar prinaša tudi večji pritisk na rezultate. Pri Aluminiju je situacija nekoliko drugačna. Klub je iz 2. SNL napredoval v Prvo ligo Telemach, osnovni cilj vseh v klubu pa je obstanek med prvoligaši. Na to gledam kot na en nov izziv v moji karieri,” je za Planet nogomet uvodoma povedal Matjaž Rozman.

Ko se vrneš domov, je že sam izziv dodatna motivacija, da svojim pomagaš do končnega cilja. S tem se stoodstotno strinja tudi naš sogovornik. “V Aluminiju sem preživel celotno svoje otroštvo, šel skozi praktično vse selekcije in klub mi je dal veliko, da sem se lahko prebil do prve lige in kasneje do prestopa v ljubljanski Interblock. Čutim, da je zdaj pravi čas, da se klubu oddolžim in mu nekaj vrnem. Prav zato sem zelo motiviran. Ko se vrneš domov, v svoje domače okolje, je to zagotovo dodatna motivacija. Zdi se mi tudi lep in simboličen način, da svojo kariero zaključim tam, kjer se je vse skupaj začelo,” je razloge, zakaj še enkrat Kidričevo, kot iz rokava stresal Matjaž Rozman.

Matjaž Rozman: “Nikomur ne sme biti lahko”

Osnovni cilj je seveda varen obstanek, a je “šuma” v preteklosti že večkrat predstavljala smrtonosno past tudi za večje klube. Prva priložnost za zlata vreden skalp prihaja že to soboto, ko v goste prihajajo aktualni državni prvak Olimpija, ki pa na zadnjih tekmah deluje precej nebogljeno in ranljivo. Če dodamo še naporen evropski ritem, bi to lahko bila velika priložnost, da točke proti Olimpiji ostanejo doma.

“Verjamem, da lahko. Olimpija trenutno ni v takem stanju, kot je bila v lanski sezoni – ima svoje težave in ni najbolj suverena. A mi ostajamo osredotočeni nase. Iz časa, ko sem bil v Celju, dobro vem, da je gostovanje v Kidričevem vedno zahtevno. V ‘šumi’ nikomur ne sme biti lahko – in tako mora tudi ostati,” je pred snidenjem z Ljubljančani odločno poudaril Matjaž Rozman.

Izkušeni vratar in soigralci verjamejo, da so sposobni osvojiti še četrto, peto in šesto letošnjo točko. Prve tri so že varno spravljene na konto po zmagi nad Radomljami. Pričakovano ali ne? “Želja vseh nas v klubu je bila, da sezono začnemo z zmago. V tem duhu smo se tudi pripravljali skozi celoten teden. Trener in njegov strokovni štab so nas odlično pripravili, da gremo v Radomlje po vse tri točke in mislim, da je bilo to tudi vidno, še posebej v prvih 10–15 minutah, kako odločno smo vstopili v tekmo. Na začetku srečanja smo tudi zadeli, a je bil zadetek Korena na žalost kasneje razveljavljen. Kasneje smo imeli nekaj nihanj v igri, ampak na koncu je bilo najbolj pomembno, da smo zmagali,” je razmišljal leta 1987 rojeni Matjaž Rozman.

Zmaga že, a z Rozmanovega vidika z manjšo lepotno napako, ki pa se na srečo ni izkazala za tragično. Tekme namreč ni dokončal zaradi nesrečnega spleta okoliščin, potem ko je izven kazenskega prostora igral z roko in videl rdeče. Morda so bile v glavi še emocije prejšnjega večera, ko so se od njega na celjskem stadionu poslovili tako nekdanji soigralci kot navijači?

“Ta tekma je bila zame res nekaj posebnega, saj sem imel dan pred njo poslovilni dogodek v Celju. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil vsem v celjskem klubu, ki so dogodek organizirali, ter vsem navijačem, ki so prišli na stadion. Bilo je res lepo in ganljivo slovo. Ko celoten stadion vzklika tvoje ime ‘Rozi, Roziii’, je to res nekaj nepozabnega,” je priznal Matjaž Rozman in glede slovesa od knežjega mesta dodal: “Posebna zahvala gre tudi navijaški skupini Celjski grofje, ki so me že med tekmo presenetili s koreografijo, med polčasom pa me povabili medse na tribuno. Podarili so mi celo svojo člansko izkaznico, tako da sem zdaj tudi uradno postal Celjski Grof, he, he… Res čustven večer.”

“Nekoliko slabše ocenil odboj žoge”

A časa za uživanje ob slovesu od aktualnega pokalnega prvaka ni bilo. “Že naslednji dan nas je čakala tekma in moram priznati, da je bilo kar težko tako hitro preklopiti iz vseh teh čustev nazaj v tekmovalni ritem. Na žalost sem prejel rdeči karton, ker sem nekoliko slabše ocenil odboj žoge. Ko sem videl, da bom prekratek, sem poskušal rešiti situacijo z roko in bil zato tudi izključen. Na koncu pa se je izkazalo, da je bila ta odločitev morda celo pravilna, saj sem verjetno preprečil zadetek. Res je sicer, da je bil v bližini njihovega napadalca še naš igralec Jagić, ki bi morda lahko preprečil situacijo, a težko je reči. Najbolj pomembno pa je, da smo kljub temu zmagali in sezono uspešno začeli!” je poudaril Matjaž Rozman.

Danes Matjaž Rozman v Aluminiju ni le soigralec, temveč tudi vzor in mentor – vloga, ki jo je v svojih nogometnih začetkih pred dvema desetletjema poznal z druge strani. Kako pa se zdaj počuti, ko so vloge obrnjene? “Spomnim se časov, ko sem kot zelo mlad igralec prestopil v tedaj zelo visokoleteči Interblock iz Ljubljane. Takrat je bilo v ekipi veliko starejših in izkušenih igralcev – Ermin Raković, Zoran Zeljković, Dejan Grabič, Dario Zahora, Martin Pregelj, Janez Strajnar itd. Spomnim se svojih začetkov, kako sem jih spoštoval, poslušal in se od njih učil. Danes so časi drugačni. Ekipe so večinoma zelo mlade. Še posebej pri nas v Aluminiju, kjer je ekipa res mlada. Mislim, da je drugi najstarejši igralec kar deset let mlajši od mene, tako da sem v bistvu edini ‘starejši’ (smeh). Ampak tega ne doživljam kot breme, prej kot užitek,” je priznal nogometaš, ki se je kalil tudi v Nemčiji, kjer je igral za Greuther Fürth.

Da bo svojim novim soigralcem poskušal kar najbolje pomagati, ni dvoma. Pomembno pa je tudi, da so ga mlajši z odprtimi rokami sprejeli medse. “Ekipa me je zelo lepo sprejela, znotraj moštva imamo odličen odnos. Fantom želim pomagati, saj večina šele začenja graditi svoje profesionalne kariere. In moram reči, da je v ekipi ogromno potenciala,” je zaključil Matjaž Rozman, za katerega je bila uvodna tekma v dresu Aluminija že 351. v Prvi ligi Telemach. Prepričani smo, da jih bo prišlo še mnogo. Ko svoj poklic opravljaš s takšnim entuziazmom, pač ne more biti drugače.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#matjažrozman

1. SNL

Aluminij