Planet nogomet obiskal 18-letni Relja Obrić, ki že igra med člani: “Bog enim dal hitrost, drugim tehniko, meni pa slovenski potni list!”

Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: Atalanta Calcio
“Prijetno je bilo debitirati v Primaveri, to je bil vsekakor znak, da sem na pravi poti. Toda to je šele začetek. Ne mislim se kar tako zadovoljiti in ustaviti. Moji cilji so neprimerno večji,” je ob svojem prvem obisku naše spletne strani (intervju si lahko v celoti preberete na tej povezavi) pred skoraj letom in pol povedal Relja Obrić. No, ni se motil. Po uspešnem nastopanju v mladinski ekipi (ali kot ji Italijani rečejo Primavera) Atalante, ki se lahko pohvali z eno najelitnejših nogometnih šol v Evropi, je od te sezone član njihove (vsaj na papirju) U23 ekipe, ki nastopa v zelo močni italijanski tretjeligaški konkurenci.
To nikakor ni mačji kašelj, še posebej za nekoga, ki je star šele 18 let. Še več, lahko bi rekli, da si enajsterice nekdanjega vrhunskega Serie A nogometaša Francesca Modesta ne moremo predstavljati brez našega reprezentanta. Po potrebi pa Relja Obrić še vedno vskoči pomagati tudi v ekipo Primavere, saj je to kljub vsemu še vedno njegov starostni rang.
“V tej sezoni sem odigral le peščico tekem v Primaveri. Ravno prejšnje kolo so fantje igrali derbi z vodilnim Sassuolom in potrebovali točke, zato nas je šlo nekaj pomagati. In ja, zmagali smo s 3:1,” je za Planet nogomet povedal Relja Obrić, ki je obenem v članski konkurenci zbral 15 nastopov. V tem času je ta 194 centimetrov visoki centralni branilec prejel 5 rumenih in eno rdeče opozorilo. Skrb reprezentančnih navijačev o borbenosti in igralcih, ki ne bi pustili zadnjega atoma moči na terenu, je torej odveč. Pa izven terena? To je že druga zgodba. Po pripovedih soigralcev se Relja Obrić po izteku 90 minut spremeni v skromnega, ustrežljivega in nadvse prijaznega fanta ter predvsem prijetnega sogovornika. O tem smo se lahko prepričali tudi sami.

Te dni bo praznoval drugo obletnico, odkar se je iz beograjskega Partizana preselil v Lombardijo, kjer se zdaj počuti kot doma. “Res je, dve leti sem že tukaj. Navadil sem se življenja, nekaj časa sem hodil v šolo italijanščine, zdaj pa jo izpopolnjujem v vsakdanjem življenju in lahko se pohvalim, da sem, kar se jezika tiče, že pravi ‘Italijanček’,” pove v smehu obrambni nogometaš, ki ima pogodbo z Atlanto podpisano vse do junija 2028.
Relja Obrić: “Korak po koraku, brez divjanja”
“Ko sem prišel istočasno s soigralcem Vanjo Vlahovićem, so naju lepo sprejeli. V prvi ekipi je nekaj igralcev iz območja nekdanje države, kar mi je olajšalo aklimatizacijo. Tu sta Sead Kolašinac in Mario Pašalić. Ravno on mi je največ svetoval in se pogovarjal z mano, tako da sem se hitro počutil kot doma. Sicer pa je tukaj v hotelu, kjer živimo igralci U23, moj prvi sosed odlični vratar Matevž Dajčar. V Primaveri je tudi Max Bilač, ki se nam je pridružil lani poleti, tako da slovenskih debat ne manjka,” se nasmeje nadarjeni branilec, ki se je rodil in odraščal v Beogradu.
Prva sezona med člani poteka po začrtani poti, a Relja Obrić kljub temu ostaja skromen in na trdnih tleh, brez sanjarjenja o največjem odru – za zdaj: “Razlika med Primavero in Serie C je, kot bi rekli pri nas, ‘nebo-zemlja’. Zdaj se moram tukaj izkazati, potem pa korak naprej… Korak po koraku, brez divjanja. Saj pri nas v hecu pravimo, da če delaš prevelike plane za prihodnost, jih mogoče Bog sliši in z nasmehom pokvari – česar si nikakor ne želim.” Kot član druge ekipe ima seveda tudi opravka s člansko ekipo tega velikana, pri katerem je svoj čas blestel Josip Iličić. “Ja, zgodi se, da med tednom odigramo prijateljski dvoboj z njimi. Boljši so, a kdaj nam uspe tudi presenečenje.”

Relja Obrić je v Sloveniji postal znan, ko se je odločil sprejeti vabilo v slovensko reprezentanco. Po mamini strani ima namreč korenine iz Idrije, kar vedno poudari in dodaja, da mu je v veliko veselje obleči dres Slovenije. “V nogometu gre tako: bog je enim dal hitrost, drugim tehniko, meni pa je dal slovenski potni list, kar je do danes najboljša poteza v moji karieri. Resnično sem ponosen, da sem del te ekipe in predstavljam to čudovito državo moje babice. Vsakič, ko pridem na zbor, se počutim odlično. Soigralci smo zelo povezani in tudi izven igrišča redno v stikih. Sicer nas je dosti v Italiji – Luka Topalović v Interju, Lovro Golič in Luka Mlakar v Rimu, David Pejčić v Udineseju, na primer. Želim pa si še več Slovenije obiskati in jo odkriti. Za zdaj nisem imel veliko priložnosti za to.”
“Kdo pa ni spremljal Eura 2024?!”
Pa Relja Obrić spremlja slovenski klubski nogomet in člansko reprezentanco? “Ja, kako da ne, seveda spremljam! Mislim, pogledam vse mogoče teme o nogometu. Tudi v ekipi imam pet soigralcev, ki so reprezentanti, tako da se že o tem veliko pogovarjamo. Sploh pa Slovenijo! Kdo pa ni spremljal Euro 2024 in videl odličnega vtisa, ki so ga naši pustili? Kar se tiče klubskega nogometa, ravno tako. Recimo, da sem še najbolj pozoren na Domžale zaradi prijatelja Reneja Hrvatina.”

Našo U21 reprezentanco poleti čaka evropsko prvenstvo, a njegove misli še niso tam, čeprav bi izbrani vrsti glede na to, da že redno igra med člani, zagotovo lahko prišel še kako prav. “Trenutno se tudi z našo U19 borimo za nastop na prvenstvu. Dobro ekipo imamo in verjamem, da nam lahko uspe. Zato so vse moje misli in koncentracija usmerjene le tja. Ne želim prehitevati. Postopoma vse. Seveda pa si želim, da nekega dne oblečem dres članske reprezentance – to bi mi bila največja čast,” ne skriva Relja Obrić.
Prvi intervju kot mladinec, drugi intervju kot članski igralec. V uredništvu spletne strani Planet nogomet se že veselimo nadaljevanja te tradicije. Temu prijetnemu fantu želimo le vse najboljše. Še več, prepričani smo, da bo, ko se bomo tretjič pogovarjali, to zaradi novega mejnika v njegovi karieri. Tako mi kot celotna slovenska nogometna javnost, pa tudi navijači Atalante, nestrpno čakamo, kateri bo to.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet