V Srbiji rojeni slovenski branilec Relja Obrić se predstavi: Korenine iz Idrije, srce pa mu zaigra vsakič, ko prejme vabilo iz Slovenije
V Sloveniji dobro delamo z mladimi nogometaši. O tem navsezadnje pričajo rezultati tako mlajših reprezentančnih selekcij kot tudi klubov, ki se redno udeležujejo mednarodnih turnirjev. Da je slovenski talent vreden pozornosti, so že pred časom opazili v Italiji, kjer se dokazuje nemalo mladih Slovencev. Eden takšnih je tudi Relja Obrić, ki pa dejansko ni produkt slovenske nogometne šole. Relja Obrić je fant, ki se je rodil in odraščal v Srbiji. Fant, ki se je nogometnih osnov naučil v Beogradu. A hkrati fant, ki igra za Slovenijo.
Leta 2006 rojeni Relja Obrić je z veseljem stopil pred mikrofon naše spletne strani. Čeprav se je sprva opravičil, da mu slovenski jezik ni najbližji. Toda kako mu bi sploh lahko bil? Kot rečeno: Relja Obrić se je rodil v Srbiji. Odraščal je v Beogradu. Tam je preživel večji del svojega mladega življenja. In prav zato se seveda v prvi vrsti poraja vprašanje: kako to, da Relja Obrić sploh igra za Slovenijo?!
“Vse skupaj se je začelo dogajati na turnirju v Stari Pazovi, kjer so nastopale številne ekipe iz regije. Jaz sem bil tam s Partizanom, prišli so tudi Olimpija, Crvena zvezda, Dinamo, Lokomotiva, Maribor, celo grški PAOK. Prav s slednjim smo igrali v finalu, ko je moški iz Slovenije pristopil do mojega očeta in ga povprašal o meni. Tedaj se je razvedelo, da imam tudi slovenski potni list in da bi lahko igral za Slovenijo. Glas o tem je očitno hitro prišel tudi iz ljudi iz Nogometne zveze Slovenije,” je za Planet nogomet uvodoma povedal Relja Obrić, čigar korenine prihajajo iz severozahodnega dela Slovenije.
Nekateri so se čudili, večina ga je podpirala
“Del moje družine po mamini strani prihaja iz Idrije,” je razkril Relja Obrić in pojasnil, da se je že njegova mama rodila v Srbiji. Toda kljub temu se je vedno zavedal svojih slovenskih korenin. Nanje je bil ponosen, niti po naključju se jih ni sramoval. Ko je tako prišlo vabilo iz Slovenije, ga je brez oklevanja tudi sprejel. “Dobil sem ga relativno hitro po tistem turnirju. Sprva sem se priključil selekciji vzhodne Slovenije. Spomnim se, da smo trenirali na igriščih Aluminija v Kidričevem. Takrat mi je bilo 13 let,” je spomin na svoj prvi stik s Slovenijo obudil Relja Obrić, ki je s svojo odločitvijo dvignil tudi nekaj prahu v Srbiji: “Seveda so bili tudi takšni, ki so bili presenečeni nad mojo odločitvijo. Nekateri so se ji čudili, toda večina me je podpirala, saj so vedeli, da je to dobra in pravilna poteza zame.”
Da odločitev ni bila slaba, se je izkazalo letos, ko je Relja Obrić v dresu Slovenije uresničil sanje vsakega mladega nogometaša: zaigral je na velikem tekmovanju. Kadetska reprezentanca Slovenije je na Euru na Madžarskem drago prodala svojo kožo. “Na Euru smo igrali res dobro, ponosen sem na to, kar nam je uspelo. Na vse moje soigralce. Dali smo vse od sebe, a nismo imeli sreče. Toda verjamem, da bomo imeli še kakšno priložnost. Da bomo lahko še kdaj na velikem odru pokazali, kdo zares smo,” se nadeja 17-letni obrambni nogometaš, ki hkrati upa, da bo lahko še velikokrat prisluhnil Zdravljici: “Srce mi od veselja zaigra vsakič, ko prejmem vpoklic v slovensko reprezentanco. Upam, da jih bo v prihodnjih letih še veliko…”
Fant, ki se je z nogometom začel ukvarjati že pri šestih letih, potem ko se je skupaj s prijatelji iz soseščine priključili klubu FK Milutinac, ki zdaj nastopa v četrtem rangu srbskega nogometa, že od začetka letošnjega leta dalje slovenske selektorje prepričuje v sosednji Italiji. Tja je odšel iz vrst beograjskega Partizana, njegov dres je zamenjal za opremo Atalante.
“To je bil res velik korak naprej v moji karieri. Toliko bolj sem ponosen nanj, ker vem, kaj vse sem moral narediti, da sem prišel do Italije. Koliko je bilo neprespanih noči, koliko truda, odrekanja, tudi zamujenih zabav in druženja s prijatelji. Včasih sem treniral tudi ob dveh zjutraj, ki so vsi ostali spali. Resnično sem hvaležen bogu, da sem tukaj, kjer sem,” zadovoljstva, ker je lahko odšel na Apeninski polotok, ne skriva Relja Obrić.
Slovenska liga bi ga zanimala
Najstnik se je v novi sezoni priključil mladinski ekipi kluba iz Bergama, za katerega je pri sedemnajstih že odigral dve tekmi. “Prijetno je bilo debitirati v Primaveri, to je bil vsekakor znak, da sem na pravi poti. Toda to je šele začetek. Ne mislim se kar tako zadovoljiti in ustaviti. Moji cilji so neprimerno večji,” pravi mladenič in v isti sapi dodaja: “Najpomembneje je, da gre vse po načrtih. Korak za korakom. Vsi vemo, kakšna konkurenca vlada v Italiji, zato je toliko pomembneje, da si miren, da napreduješ in da poskusiš izkoristiti vsako priložnost. Sem miren in potrpežljiv, hkrati pa verjamem vase.”
Pa slovenska liga? Čeprav so trenutno njegovi cilji precej večji in vsekakor bolj vezani na Italijo kot na Slovenijo ali Srbijo, nas je zanimalo, ali bi se želel preizkusiti v Prvi ligi Telemach in če je morda v preteklosti že dobil kakšno ponudbo za selitev v državo svojih prednikov.
Vidić, Silva, Torres
“Ponudbe za selitev v Slovenijo nisem dobil, toda če bi jo, bi resno razmislil o njej. Z veseljem bi se preizkusil v slovenskem prvenstvu. Ves čas sem spremljal dogajanje v slovenski ligi. Po televiziji, prek mobilnega telefona. Tekme so se mi vedno zdele zanimive, celo bolj od tistih v srbski ligi,” je razlagal Relja Obrić, ki ga je za nogomet navdušil oče, nekoč prav tako nogometaš: “Drži, moj navdih je bil vedno moj oče, inspiracijo pa sem ves čas iskal sam pri sebi. Vedno sem oboževal nogomet, v njem uživam od prvega dne dalje in praktično ni bilo dneva v mojem življenju, da ga ne bi igral. Tudi moj oče je igral nogomet in dejansko se že od malih nog dalje zgledujem po njem. Ves čas mi svetuje, tako glede nogometa kot tudi življenja na splošno. Če bi moral izbrati nogometaše, ki so mi služili kot navdih, bi izbral Nemanjo Vidića, Thiaga Silvo in Fernanda Torresa.”
Ali bo kdaj dosegel raven, na kateri so igrali omenjeni nogometaši, bo vsekakor zanimivo videti. Sam pri sebi verjame, da lahko uspe v svetu nogometa, njegova pričakovanja in cilji so visoki. “Čez 10 let bi se rad videl v Serie A. Ali Premier League. To sta moji najljubši ligi. Rad bi igral tudi za reprezentanco in z njo dosegal kar najboljše rezultate,” je pojasnil Relja Obrić in za konec pogovora za Planet nogomet odločno poudaril: “Vedno želim zmagovati. In zakaj bi se omejeval? Nekoč bi rad osvojil ligo prvakov, svetovno prvenstvo in zlato žogo.” Slovenski talent in srbska miselnost? Lahko bi bila zanimiva mešanica. Resnično bi lahko bila…