Mladi upi – Žan Trivunčević (Bravo): Začel kot branilec, zdaj pa navdušuje v golu, se bori za prvaka in sanja svetovno prvenstvo
Slovenija je že vrsto let poznana kot dežela, v kateri gor rastejo vrhunski vratarji. Samir Handanović in Jan Oblak sta letvico postavila zares visoko, a že pred tem smo imeli čuvaje mrež, ki so bili na visoki, zelo visoki ravni. Handanović in Oblak sta brez dvoma le vrh ledene gore, ki ji ni videti ne konca ne kraja. Za to skrbijo tudi številni mladi, še kako nadarjeni vratarji, med katere sodi tudi Žan Trivunčević.
Jasni cilj in visoka pričakovanja
Postojnčan je trenutno prvi vratar slovenske kadetske reprezentance, ki jo konec maja čaka nastop na evropskem prvenstvu na Madžarskem. 16-letni Žan Trivunčević je v kvalifikacijah odigral še kako pomembno vlogo, saj so bile njegove obrambe eden glavnih razlogov za napredovanje na zaključni turnir. Blestel je predvsem na tekmi z Norveško, ki jo je Slovenija na koncu premagala in dosegla ključno zmago na poti proti EP.
Leta 2006 rojeni vratar bo vajo poskušal ponoviti tudi na evropskem prvenstvu, na katerem Slovenijo čakajo tekme s Španijo, Italijo in Srbijo. “Na evropsko prvenstvo odhajamo z jasnim ciljem in visokimi pričakovanji – želimo se prebiti na svetovno prvenstvo!” je odločno poudaril Žan Trivunčević in dodal: “Vse bomo naredili za to, da se prebijemo iz skupine in zaigramo tudi v izločilnih bojih. Dejstvo je, da nismo v enostavni skupini, vendar mislim, da lahko veliko naredimo. Imamo dve veliki orožji: odličen strokovni štab in odnos, ki je na zares izjemno visoki ravni.”
Še preden bo odpotoval na Euro U-17, bo Žan Trivunčević že v soboto z Bravom poskušal osvojiti tudi naslov kadetskega prvaka Slovenije. Ljubljančani se bodo v zadnjem krogu pomerili z Mariborom, za naslov prvaka jim zadostuje že remi.
Prihoda v Šiško ne obžaluje
Naš tokratni sogovornik v rubriki Mladi upi je kariero začel v domači Postojni, in sicer pri klubu NK Proteus. Nato je odšel k Iliriji, se kalil tudi v Domžalah in lani poleti podpisal za Bravo. “Prihoda k Bravu nikakor ne obžalujem. Vesel sem, da sem prišel k temu klubu, saj sem že v enem letu tukaj zelo napredoval,” zadovoljstva ne skriva vratar, ki kljub mladosti na igrišču deluje zelo umirjeno, zrelo, preudarno. Prav tako sodi med tiste vratarje, ki so zelo dobri v igri z nogo. Kako daleč ga bo vse to pripeljalo, bomo seveda šele videli. Kaj vse si želi doseči v svetu nogometa, pa je Žan Trivunčević med drugim pojasnil kot gost naše rubrike Mladi upi!
1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
Z nogometom sem se začel ukvarjati v domačem klubu NK Postojna, in sicer sem ga začel trenirati pri osmih letih. Ob tem je zanimivo, da sem bil sprva kar ’štoper’. V obrambi sem igral nekaj mesecev, nato pa sem se odločil za položaj vratarja.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
Nogomet sem igral, odkar pomnim zase. Sprva sem ga igral s sosedi, in sicer pred blokom, pred katerim smo se zbirali. Že takrat me je brcanje žoge zares zanimalo in lahko bi rekel, da sem ga nemudoma vzljubil. Glede tega, kdo je najbolj vplival name, pa… Vedno sem imel rad Cristiana Ronalda!
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
Vse, kar je povezano z nogometom, mi je zelo, zelo všeč. Igranje nogometa me veseli, na treninge pa vedno hodim z zvrhano mero dobre volje. Vsakič, ko stopim na igrišče, se trudim dati kar vse od sebe, še posebej pa se vedno veselim reprezentančnih tekem. Te so nekaj posebnega.
4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
Brez dvoma uvrstitev na evropsko kadetsko prvenstvo! In obrambe, ki sem jih prispeval na tekmi z Norveško. Ko nam je uspelo, sem bil res presrečen.
5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
Zato, ker se z nogometom vsak v prvi vrsti ukvarja zaradi veselja, ki ga čuti do te igre. In rad počne, kar počne. Nogomet je veselje, je zabava. Hkrati so z nogometom povezana neverjetna čustva. In tudi trud, tega ne smemo pozabiti…
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
Domači brez najmanjšega dvoma Jan Oblak in Matevž Vidovšek, na tujem pa sta to Mike Maignan in Ederson, ki je izjemno dober v igri z nogo.
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
Če bi moral izbrati najtežjega nasprotnika doslej, je bila to brez dvoma reprezentanca Norveške v nedavnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Sicer pa so v nogometu vsi nasprotniki po svoje zahtevni. Lahkih tekmecev ni, nobena ekipa ni slaba. Vsakič, ko greš na igrišče, moraš biti 100-odstotno pripravljen in osredotočen. Ne glede na nasprotnika.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
Nogometaš, ki želi uspeti, mora imeti v prvi vrsti ’porihtano’ glavo. Poleg tega mora v uspeh vlagati ogromno truda, se potiti na dodatnih treningih, biti aktiven v fitnesu… Miselnost in trud sta najpomembnejša.
9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
O neuspehu ne razmišljam preveč. Na vsakem treningu in vsaki tekmi se trudim dati vse od sebe. Seveda pride tudi slab dan, ko ti ne gre vse po načrtih; tako na treningih kot tudi na tekmah. Ko pride tak dan, se moraš ’resetirati’ in se hitro vrniti nazaj na staro pot dokazovanja.
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
Porazov ne maram. Ne maram izgubljati niti v nogometu niti kjerkoli drugje. Ko pride kakšna takšna tekma, kdaj potočim tudi kakšno solzo… Ko smo v zadnjem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo izgubili s Hrvaško, se sprva nisem veselil, čeprav smo se uvrstili na zaključni turnir. Ne maram izgubljati, sploh na takšnih tekmah.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
Toliko v prihodnost ne pogledujem. Toda ob tem verjamem, da premorem dovolj delovnih navad, da se dovolj trudim in da imam pravi karakter za to, da pridem v eno od najboljših lig. Se pa zavedam, da se je treba vsakodnevno dokazovati in trdo trenirati, da bi prišel do tega.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
Imam veliko kvalitetnih soigralcev. Ob tem bi najprej izpostavil Davida Pejičića, ki že pri petnajstih nastopa v italijanski Primaveri in hkrati igra za starejšo reprezentančno selekcijo. Je hiter in spreten z žogo, hkrati premore zelo dober strel. Omenil bi tudi Lovra Goliča, ki je eden najboljših branilcev, s katerimi sem igral ali treniral. Je hiter, visok, močan, res odličen obrambni nogometaš.