Mladi upi – Chino (Radomlje): Komaj 16-letni up mlinarjev, ki ima kljub mladosti že več tekem v članski ekipi kot v mladinski ligi
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Če bi želel na hrbtno stran dresa zapisati oba priimka, ki ju nosi v potnem listu, bi potreboval … dva dresa! A dolg priimek ni vse, s čimer se lahko pohvali naš tokratni gost v rubriki Mladi upi. Vid Chinoso Ugwaegbunam Juvančič premore tudi zvrhano mero talenta, kar so v Radomljah, kjer ima podpisano profesionalno pogodbo do leta 2027, prepoznali že pred časom.
Leta 2008 rojeni najstnik se je kljub temu, da je še rosno mlad, že prebil v prvo ekipo mlinarjev. V dresu slednje je odigral 17 tekem, kar je dejansko celo več, kot ima nastopov v mladinski Eon NextGen ligi (13). A v nogometu je že tako – ne štejejo leta, šteje kvaliteta. Vid Chinoso Ugwaegbunam Juvančič je brez dvoma premore veliko. Celo toliko, da sta že pred časom zanimanje zanj že pokazala torinski Juventus in milanski Inter. Pa še zdaleč nista edina…
Kaj bo prihodnost prinesla obetavnemu najstniku, je prezgodaj govoriti, smo pa za začetek želeli razrešiti dilemo, ki bega tudi novinarje: kako zapisati njegov priimek? Kar oba? Le enega? Ali pa bi morda raje bil znan pod vzdevkom, ki ga dejansko nosi na hrbtni strani dresa? V slogu Brazilcev? “Če sem povsem iskren, mi je vzdevek Chino zelo všeč,” je za Planet nogomet z nasmeškom na obrazu uvodoma povedal fant zanimivega ozadja. Pojasnil je tudi slednjega. “Moja mama je Slovenka, oče pa Gambijec. Ko sem se rodil, sta želela, da bi v imenu in priimku nosil tako svoje gambijske kot tudi slovenske korenine,” je razkril Chino.
Chino: “Najtežje zaradi hitrosti in načina igre”
Kot rečeno, se je Chino na članski oder prebil že pri šestnajstih, kar je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. “Res sem zelo vesel, da mi je to uspelo tako zgodaj v moji karieri. Se pa dobro zavedam, da nisem naredil še nič in da me čaka še ogromno dela. Bi se pa ob tem zahvalil trenerju Jugoslavu Trenčovskemu in seveda vsem v klubu, ki so mi to omogočili in mi zaupajo,” je nadaljeval naš tokratni mladi up, ki je ob debiju kakopak prekipeval od sreče, veselja in ponosa, glede igre s starejšimi pa iskreno priznava, da vse le ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled: “Meni osebno je najtežje zaradi hitrosti in načina igre, saj se v prvi ekipi bolj kot ne igra na rezultat. To pomeni tudi, da je treba več delati in garati za ravnotežje v ekipi.”
Vid Chinoso Ugwaegbunam Juvančič oziroma Chino je v nadaljevanju odgovoril tudi na standardnih 12 vprašanj v naši rubriki, v kateri so v preteklosti že sodelovali tudi David Pejičić, Luka Topalović, Aljaž Strajnar, Kobi Bajc, Matej Tadič, Mark Kerin, Dominik Drobnič, Sven Šunta, Jan Jurgec, Luka Mlakar in drugi.
1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
Z nogometom sem se začel ukvarjati pri sedmih letih, moj prvi klub je bil Virtus Kamnik.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
Za nogomet me je najbolj navdušil moj oče, saj me je prav on seznanil z njim in me obenem naučil osnov nogometne igre. Najbolj pa je name vplival brazilski zvezdnik Neymar, ki me je navduševal v mlajših letih. Tako zelo, da sem ga želel na igrišču tudi posnemati.
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
Najbolj mi je všeč to, da ko stopim na igrišče, pozabim na vse izzive, ki jih imam v življenju. Prav tako me je nogomet skozi leta naučil sodelovanja in tudi tega, kako biti del ekipe.
4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
Moja prva tekma za člane, debitiral sem v pokalu Pivovarna Union. Igrali smo proti Zagorju, kjer sem odigral svojih prvih 25 minut v članskem dresu.
5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
Zame osebno je nogomet najboljši šport na svetu zato, ker mi prinaša veselje. In tudi zato, ker uživam v preigravanju in golih. To je zame nekaj najlepšega.
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
Tuji je, kot sem že povedal, Neymar saj je še vedno moj idol, domači pa Josip Iličić.
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
Največji in tudi najtežji tekmec doslej je bil brez dvoma nogometni klub iz Celja. Zakaj? Preprosto. Celjani premorejo zelo kvalitetno ekipo in odličnega trenerja. Proti njim je res zelo težko igrati.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
Mislim, da sta dve. Najpomembnejši lastnosti dobrega nogometaša sta predvsem disciplina in samozavest.
9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
Rekel bi, da je najtežje na tej poti ohranjevanje discipline. Kakopak je tukaj tudi konkurenca, ki je neizprosna, žal pa tudi morebitne poškodbe, ki se jim jasno želimo vsi izogniti.
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
Moram priznati, da se po porazih kar obremenjujem, ampak se hkrati trudim zavedati, da so sestavni del športa in tudi sestavni del poti do uresničitve zastavljenih ciljev.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
Čez deset let se vidim v klubu iz ene od petih najmočnejših lig na svetu.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
Imam zelo veliko dobrih soigralcev, če bi mogel izpostavit enega, s katerim igram in s katerim sem igral, pa… Prvi je Luka Kušić, saj zelo dobro razume igro in je tehnično odlično podkovan. V drugi kategoriji se bom odločil za nekdanjega radomeljskega soigralca Stjepana Davidovića, ki je zelo dobro delal razliko na igrišču.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
