Nekdanji reprezentant Slovenije Matic Kotnik v Slovenj Gradcu začel novo kariero: “Za vratarja je pomembna samo naslednja žoga”
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Za Maticem Kotnikom je bogata nogometna pot. Kot vratar je v slovenski prvi ligi zbral 157 nastopov, branil za Dravograd, Celje in Dravinjo, nogometno pot pa nadaljeval tudi v Italiji in Grčiji. Bil je član vseh mlajših reprezentančnih selekcij Slovenije, prebil pa se je tudi do članske izbrane vrste.
Po koncu profesionalne kariere se je odločil svoje bogate izkušnje kot trener prenesti na mlade vratarje. Za njim je prva sezona v vlogi trenerja vratarjev Nogometne šole Slovenj Gradec, kjer skrbi za razvoj vratarjev vseh starostnih kategorij. Z njim smo se pogovarjali o igralski poti, življenjskih izkušnjah, delu z mladimi in pogledih na sodobnega vratarja.

Za tabo je prva sezona v NŠ Slovenj Gradec. Kako si doživel vrnitev v domače okolje, tokrat v vlogi trenerja vratarjev? Kaj ti je bilo v tej novi vlogi najlepše?
-
- Po enem letu dela z mlajšimi otroki v Mislinji se je bilo res lepo vrniti tudi med vratarje v NŠ Slovenj Gradec. Tokrat sicer v novi vlogi, kot trener vratarjev, v kateri sem res užival. Najlepše je bilo spremljati napredek fantov skozi sezono. Ko vidiš, da nekdo nekaj osvoji, postane bolj samozavesten ali mu uspe nekaj, kar mu na začetku ni šlo, dobi tvoje delo še večji pomen. Prav takšni trenutki trenerju dajo največ zadovoljstva.
Kot vratar si branil v slovenski prvi ligi, igral v Italiji in Grčiji ter spoznal različna nogometna okolja. Katere izkušnje so te najbolj oblikovale, kot nogometaša in kot človeka?
-
- Profesionalni nogomet mi ni dal le znanja o sami igri, ampak predvsem veliko življenjskih lekcij. Naučil me je discipline, vztrajnosti in odgovornosti. Pokazal mi je, da uspeh ne pride čez noč, ampak je rezultat vsakodnevnega dela, tudi takrat, ko ni lahko. Ko igraš v različnih državah in različnih kulturah, spoznaš veliko novih ljudi, drugačne načine razmišljanja in dela. Prav to ti odpre pogled na nogomet in tudi na življenje. Največ pa mi pomenijo ljudje, ki sem jih spoznal, ter izkušnje, ki ostanejo za vedno.
Bil si član vseh mlajših reprezentanc Slovenije, od najmlajših do selekcije A. Ko danes pogledaš nazaj, kaj ti pomenijo ti trenutki?
-
- Danes sem ponosen, da sem bil del vseh reprezentančnih selekcij, od mlajših pa vse do reprezentance A. Sploh ker vem, koliko otrok in igralcev sanja o tem, da bi nekoč oblekli reprezentančni dres, tu sem, da jim pomagam. Poseben občutek je stati na igrišču, poslušati slovensko himno in predstavljati svojo državo. Takšnih trenutkov ne pozabiš nikoli. Danes jih še bolj cenim, kot sem jih takrat.

Profesionalna igralska pot se je zaradi zdravstvenih težav zaključila nekoliko prej, kot si si želel. Kako težko je bilo sprejeti to odločitev in kako si našel novo motivacijo v trenerskem delu?
-
- Ne morem reči, da je bila trenerska pot od nekdaj moja želja. Res me je zanimalo delo trenerja vratarjev, ni pa bilo to del mojega dolgoročnega načrta. Veliko je spremenil pogovor z enim od trenerjev v Grčiji, ko je bilo že bolj ali manj jasno, da je zaradi zdravstvenih težav moje profesionalne kariere konec. Rekel mi je, da mi je nogomet v življenju ogromno dal, zdaj pa je čas, da nekaj vrnem tudi jaz njemu. Te besede so mi še danes ostajajo v spominu. Takrat sem začel drugače razmišljati. In res, kaj je lahko lepšega, kot svoje znanje in izkušnje prenašati na mlade vratarje?
Za tabo je prva sezona dela z vratarji v NŠ Slovenj Gradec. Kaj si si zadal kot glavni cilj in na kaj si danes najbolj ponosen?
-
- Moj glavni cilj je bil zelo preprost, to je, da bi bil vsak vratar ob koncu sezone boljši, kot je bil na prvem treningu. Cilj se sliši precej enostaven, v praksi pa sploh ni. Upam, da je vsak odnesel nekaj novega znanja, pridobil več samozavesti in mogoče tudi kakšno življenjsko lekcijo. Najbolj pa sem ponosen na to, da so fantje radi prihajali na treninge in da so skozi sezono napredovali.
Kako se je po tvojem mnenju v zadnjih letih spremenila vloga vratarja v sodobnem nogometu?
-
- Zelo se je spremenila. Danes vratar ni več zadolžen samo za branjenje gola, kot je bilo na začetku moje kariere, ampak je postal pomemben del celotne ekipe. Poleg obramb mora znati igrati tudi z nogo, hitro sprejemati odločitve pod pritiskom in pomagati pri organizaciji napada. Danes vratar ni več samo vratar, ampak igralec, ki ima še dodatno nalogo – braniti gol.
Na katerih stvareh pri mladih vratarjih največ delaš? Kaj želiš, da najprej osvojijo?
-
- Pri nekoliko starejših vratarjih se poleg tehnike, ki je seveda zelo pomembna, največ posvečam pravilni postavitvi glede na položaj žoge ter razumevanju igre. Želim, da razumejo, da se njihova naloga ne konča z obrambo ali osvojeno žogo. Dober vratar mora razmišljati korak naprej in pomagati ekipi tudi pri začetku napada.
Veliko mladih vratarjev občuduje atraktivne obrambe. Ti pa pogosto poudarjaš pomen osnov. Zakaj?
-
- Ker brez dobrih temeljev ni dobrega vratarja. Mladi danes radi gledajo spektakularne obrambe, kar je seveda lepo. Toda večina dobrih obramb pride prav zaradi pravilne postavitve, gibanja in pravočasne odločitve. Če so osnove dobre, pridejo tudi težje obrambe. Če pa temeljev ni, dolgoročno težko napreduješ.
Kaj opažaš pri mladih vratarjih danes? V čem so boljši kot nekoč in kje imajo največ prostora za napredek?
-
- Pri mladih vratarjih opažam veliko željo po napredku. So bolj samozavestni v igri z nogo in bolje razumejo svojo vlogo v ekipi. Največ prostora za napredek pa je še vedno pri osnovah – postavitvi, gibanju, odločanju in komunikaciji. Včasih opažam tudi, da jim zmanjka nekaj tekmovalnosti. Veliko si želijo napredovati, vendar se prehitro zadovoljijo, ko postane kakšna stvar težja. Prav vztrajnost pa vratarja pogosto loči od ostalih.
Velikokrat pravijo, da je vratar najbolj osamljen igralec na igrišču. Kako mlade vratarje učiš, da se spopadajo z napakami?
-
- Predvsem jih učim, da vedno dajo od sebe največ, kar so tisti dan sposobni. Vsak ima kdaj slab dan. Zaradi tega ne smeš obupati. Moj moto je, da je za vratarja pomembna samo naslednja žoga. Kar se je zgodilo, je za tabo. Pomembno je, kako se odzoveš na naslednjo situacijo. Mislim, da to ne velja samo za nogomet, ampak tudi za življenje.
Kako pomembno je sodelovanje trenerja vratarjev z glavnimi trenerji ekip?
-
- Zelo pomembno. Predvsem zato, da vratar ne dobiva različnih informacij in da vsi delamo v isti smeri. Na koncu ne razvijamo samo vratarja, ampak pomagamo tudi celotni ekipi.

Kaj te danes pri trenerskem delu najbolj motivira?
-
- Najbolj me motivira, ko vidim napredek mladih vratarjev. Ko postajajo bolj samozavestni, pridobivajo novo znanje in predvsem uživajo v treningu. Takrat vem, da smo na pravi poti.
Kaj lahko starši pričakujejo od dela z vratarji v naši nogometni šoli?
-
- Predvsem strokovno, načrtno in individualno delo. Moj cilj ni razvijati samo vratarske tehnike, ampak tudi samozavest, delovne navade, odgovornost in razumevanje igre. Pomembno mi je, da otroci radi prihajajo na treninge, napredujejo v svojem tempu in da se ob tem naučijo sprejemati tako uspehe kot napake. Verjamem, da je prav kakovostno okolje ključ do dolgoročnega razvoja.
Če bi danes srečal mladega Matica, ki je šele začenjal svojo nogometno pot, kakšen nasvet bi mu dal?
-
- Uživaj v vsakem treningu in vsaki tekmi ter vedno daj od sebe sto odstotkov. Verjel ali ne, enkrat bo vsega tega konec. Takrat ti ne bo žal težkih treningov ali odrekanj, ampak priložnosti, ki jih nisi izkoristil. Zato uživaj v vsakem trenutku, spoštuj soigralce in trenerje ter nikoli ne izgubi veselja do nogometa.
Kaj bi za konec sporočil mladim vratarjem, ki sanjajo o profesionalni nogometni karieri?
-
- Če sanjaš o profesionalni nogometni karieri, uživaj v vsakem treningu in vsaki tekmi ter vedno daj od sebe sto odstotkov. Pot do cilja ni nikoli lahka. Na njej bo veliko vzponov in padcev. Ko pride prva večja ovira, ne obupaj. Prav težki trenutki te največ naučijo in te naredijo močnejšega. Verjemi vase, vztrajaj in zaupaj procesu. Na koncu se trud vedno povrne. (sg)

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



