Gal Grobelnik za PN razkril ozadje ekspresne selitve na Norveško: “V nekaj urah smo se vse dogovorili, naslednji dan sem že odletel”
Vir fotografije: DALL-E
Gal Grobelnik je v zadnjih letih prehodil zanimivo nogometno pot. Potem ko je nase opozoril v dresu Beltincev, se je podal v Nemčijo, kjer je zadnja leta redno igral in dosegal zadetke, zdaj pa je pri 25 letih odprl novo poglavje kariere še precej severneje. Pred dnevi je podpisal pogodbo z norveškim drugoligašem Strømmenom, vse skupaj pa se je zgodilo praktično čez noč.
Že njegov začetek na Norveškem je bil sanjski. Le dan po prihodu v novo okolje je bil že del ekipe, na prvenstvenem debiju proti Sogndalu pa je po vstopu s klopi potreboval vsega 18 minut za prvi zadetek. V 88. minuti je zadel za končnih 1:1 in Strømmenu priigral pomembno točko v boju za obstanek. Za Planet nogomet je Grobelnik spregovoril o pestrem poletju, ekspresni selitvi na Norveško, uspešnih letih v Nemčiji in prvih vtisih o nogometu ter življenju v Skandinaviji.
Še pred nekaj dnevi ste bili brez kluba, nato pa se je vse zgodilo zelo hitro – podpis za Strømmen, selitev na Norveško in praktično takoj prvi trening. Kako je sploh prišlo do kontakta in kako hitro ste se morali odločiti za odhod na Norveško?
-
- Res je, za mano je pestro poletje. Na začetku sem se ukvarjal z manjšo poškodbo in zato nisem bil v rednem trenažnem procesu. Nato sem bil v stikih z veliko klubi, z nekaterimi sem tudi treniral, vendar se nikjer nismo uspeli dogovoriti za nadaljnje sodelovanje oziroma podpis pogodbe. Na koncu je prišla ponudba Strømmena, kjer so nujno potrebovali napadalca, saj so poleti prodali dva. Ker je bilo že zelo pozno, sem se takoj odločil, da ponudbo sprejmem. Tudi pri njih je bil zadnji dan prestopnega roka, zato smo se praktično v nekaj urah vse dogovorili. Dobil sem letalsko karto za naslednji dan in že naslednji dan sem bil na Norveškem.
Za sanjski začetek ste potrebovali le 18 minut igre – ob debiju ste v 88. minuti zadeli za pomembno točko proti Sogndalu. Kako ste doživeli tisti trenutek in koliko vam takšen zadetek pomaga pri vključevanju v povsem novo ekipo?
-
- Za napadalca je vedno dober občutek, ko doseže zadetek, še posebej pa, če se to zgodi že na debiju. Seveda sem bil zelo vesel. Hitro sem se tudi zavedel, kako pomembna je bila ta točka, saj smo igrali proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek v ligi. Takšen začetek ti zagotovo pomaga tudi pri vključevanju v novo ekipo.

Za vami sta zelo uspešni sezoni pri Freibergu, kjer ste redno dosegali zadetke, v minuli sezoni pa ste bili dolgo tudi v igri za napredovanje v 3. ligo. Zakaj se je po koncu sezone vaša skupna pot vendarle končala – ste si želeli ostati ali ste že takrat iskali nov izziv?
-
- Že na začetku prestopnega roka sem klubu povedal, da si želim novega izziva. Ponudili so mi novo pogodbo in želeli, da ostanem, vendar sem dobil občutek, da sem Freibergu dal vse, kar sem v tistem trenutku lahko. Dve sezoni smo se borili za prvo mesto in napredovanje v 3. ligo, na koncu smo bili tudi zelo blizu. Po treh sezonah v četrti nemški ligi pa sem začutil, da je čas, da se preizkusim nekje drugje.
Igrali ste v slovenski 2. SNL, nemški 4. ligi, zdaj pa spoznavate še drugo norveško ligo. Kje vidite največje razlike – v hitrosti igre, fizični pripravljenosti, taktiki in kakovosti posameznikov? Vas je na Norveškem kaj presenetilo že na prvih tekmah?
-
- V Nemčiji so bili pogoji za trening in igranje na zelo visoki ravni. Bili smo taktično zelo dobro organizirani, igra nam je tekla, ekipa je bila dobro povezana in imeli smo več nadzora nad tekmami. Na Norveškem je predvsem fizična raven še višja, zelo visok je tudi tempo, ekipe pa so obrambno zelo disciplinirane. V Nemčiji je bila igra nekoliko bolj odprta, tukaj pa hitro opaziš, da je velik poudarek na fizični moči in disciplini.
Slovenski navijači norveškega klubskega nogometa ne poznajo tako dobro. Kakšni so vaši prvi vtisi o tamkajšnjem nogometnem okolju – od treningov in infrastrukture do odnosa ljudi do nogometa? Kaj je najbolj drugače od Slovenije in Nemčije?
-
- Prvi vtisi so zelo dobri. Klub je dobro organiziran in zelo profesionalen, pogoji za trening so dobri, ljudje pa so zelo vljudni in prijazni. Ena večjih razlik je, da veliko klubov v tej ligi igra in trenira na umetni travi, tudi Strømmen, zato je to stvar, na katero se bom moral čim prej navaditi. Največja razlika pa je seveda vreme. Že zdaj je precej hladno in me je kar malo strah zime (smeh). Je pa res, da se zato sezona tukaj tudi prej konča.

V nekaj letih ste iz Beltincev odšli v Nemčijo, zdaj pa še precej severneje na Norveško. Kako se znajdete pri takšnih selitvah tudi zunaj igrišča – novo mesto, jezik, kultura in novi soigralci? Se hitro prilagodite ali potrebujete nekaj časa, da se nekje začnete počutiti doma?
-
- Pravzaprav nimam večjih težav s tem. Ko prideš v nov klub, ljudje v klubu običajno dobro poskrbijo zate, da se dobro počutiš in imaš vse pogoje, da se lahko stoodstotno osredotočiš na treninge in tekme. Meni je zanimivo tudi spoznavati nove ljudi, novo kulturo in drugačen način razmišljanja. Vse to je del nogometne poti in tudi pomembna življenjska izkušnja.
S Strømmenom ste za zdaj podpisali pogodbo do konca leta, klub pa se bori za obstanek. Kakšen je vaš osebni cilj v teh nekaj mesecih – obstanek, čim več zadetkov in daljša pogodba ali na Norveško že gledate kot na naslednjo stopničko v karieri?
-
- Moj glavni cilj je trenutno, da ekipi po svojih najboljših močeh pomagam do obstanka v ligi in da se morda uspemo še nekoliko povzpeti po lestvici. Seveda si želim ob tem doseči čim več zadetkov in prispevati čim več asistenc. Ko bo sezone konec, pa bomo videli, kakšne bodo možnosti, in se bom nato odločil glede naslednje poteze.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



