Gibson Okocha obiskal PN in odprl svojo življenjsko zgodbo: “Moral sem sprejeti, da je to cena, ki jo moram plačati, če želim slediti sanjam”

Objavljeno 19. septembra 2026 18. septembra 2026

Vir fotografije: Boštjan Rous / ND Beltinci Klima Tratnjek

Pot Gibsona Okoche do slovenskih nogometnih zelenic je precej več kot zgolj zgodba o prestopih, zadetkih in klubih… Nigerijski napadalec je v Sloveniji že več kot tri leta, v tem času pa je nosil drese Triglava, Ilirije in Rudarja, danes pa svojo nogometno pot nadaljuje pri Beltincih Klima Tratnjek. Slovenski nogomet ga je moral marsičesa naučiti na novo, življenje daleč od doma pa mu je prineslo preizkušnje, ki so bile precej večje od tistih na nogometnem igrišču.

Preberi več

24-letni robustni napadalec je obiskal Planet nogomet in v daljšem pogovoru odprl tudi precej bolj osebno poglavje svoje življenjske zgodbe. Spregovoril je o težkem odraščanju v Nigeriji, življenju v družini, ki ni prihajala iz premožnega okolja, ulici, ki ga je naučila vztrajnosti, ter nogometu kot priložnosti za drugačno prihodnost.

Razkril je tudi, kako težko je bilo zapustiti družino in se sam podati v Evropo, spregovoril o izgubi očeta in dejstvu, da se ni mogel udeležiti njegovega pogreba. Ob tem se je dotaknil prvih težkih mesecev v Sloveniji, ljudi, ki so mu pomagali na njegovi poti, življenja v Beltincih ter svojih želja za prihodnost. Predstavil je zgodbo, ki pokaže, da se za nogometašem, ki ga navijači spremljajo predvsem zaradi zadetkov, skriva precej globlja in težja življenjska pot…

Okocha, v Sloveniji živite in igrate že kar nekaj časa. Kako se danes počutite tukaj in kako ste se prilagodili na način življenja, kulturo ter slovenski nogomet?

- Tukaj se počutim zelo dobrodošlo. Seveda kot tujcu ni bilo vedno lahko, vendar sem se skozi čas prilagodil na veliko stvari – na nogomet, hrano, način življenja, jezik in še marsikaj drugega. Zame je bila in še vedno je to zelo dragocena izkušnja, iz katere sem se ogromno naučil.

Kakšno je bilo vaše življenje med odraščanjem v Nigeriji in koliko so vas te izkušnje oblikovale kot človeka in nogometaša?

- Odraščanje v Nigeriji ni enostavno, saj se srečuješ s številnimi izzivi. Če ne prihajaš iz premožne družine, je vse skupaj še precej težje. Odraščal sem na ulici, kjer vidiš in doživiš veliko stvari. Učiš se, včasih tudi trpiš, toda na koncu je veliko odvisno od tega, kako močan si psihično in koliko si pripravljen delati, da bi si ustvaril boljše življenje. Prav to mi je dalo ogromno motivacije tudi v nogometu. Veš, da je nogomet lahko tvoja pot do boljšega življenja, zato moraš biti pripravljen, ko se ponudi priložnost. Ko pride, jo moraš zgrabiti.

Oditi v drugo državo in si daleč od doma graditi nogometno kariero zagotovo ni preprosto. Kaj je bilo za vas najtežje ob prihodu v Evropo in Slovenijo?

- Najtežje je bilo sprejeti dejstvo, da svoje družine dolgo časa ne bom videl. Vse življenje sem živel skupaj z njimi in nikoli prej nisem bil tako dolgo odsoten. Moral sem sprejeti, da je to cena, ki jo moram plačati, če želim slediti svojim sanjam. Tudi moje obdobje v Kranju ni bilo enostavno in srečal sem se z različnimi težavami. Kljub temu sem nadaljeval, verjel vase in si ponavljal, da nič dobrega ne pride zlahka. Bilo je težko, vendar sem hvaležen Bogu, da sem še vedno na svoji poti in da se lahko še naprej borim za svojo kariero.

gibson okocha — Vir fotografije: Boštjan Rous / ND Beltinci Klima Tratnjek

Kako ohranjate stik z družino in prijatelji v Nigeriji ter koliko vam njihova podpora pomeni, ko živite tako daleč od doma?

- Trudim se, da sem čim več v stiku z družino, saj so to zame najpomembnejši ljudje. Še posebej z mamo. Zadnja leta za našo družino niso bila lahka in zgodilo se je veliko stvari. Izgubil sem tudi očeta zaradi težkih razmer doma, njegovega pogreba pa se žal nisem mogel udeležiti. Vse to je bilo zelo težko. Družina mi zato pomeni ogromno. Čeprav smo daleč narazen, mi njihova podpora daje dodatno moč, da nadaljujem in se borim za svoje cilje.

Pred prihodom v Beltince ste v Sloveniji igrali tudi za Triglav, Ilirijo in Rudar. Kako bi primerjali nogomet v Nigeriji s slovenskim nogometom in kaj je bila za vas največja razlika?

- Nogomet v Sloveniji je precej drugačen od tistega, ki sem ga poznal v Nigeriji. V prvih šestih mesecih tukaj sem imel kar nekaj težav, saj sem se srečal s stvarmi v nogometu, o katerih v Nigeriji praktično nisem imel znanja. Zelo hvaležen sem trenerju Mikiju Kondiču, ki je bil z menoj zelo potrpežljiv. Vzel si je čas in mi razložil veliko novih stvari, kar mi je pomagalo pri razvoju in izboljšanju mojih nogometnih sposobnosti. To obdobje mi je dalo veliko znanja, ki ga uporabljam še danes.

Zdaj ste član Beltincev. Kako ste zadovoljni z dosedanjim obdobjem v klubu in kaj vam je pri Beltincih, soigralcih ter okolju najbolj všeč?

- V Beltincih sem bil od prvega dne zelo lepo sprejet. Tukaj se vsak dan veliko učim, nogomet pa od igralca zahteva precej, kar mi je všeč. Zelo sem zadovoljen. Ko klub spremljaš od daleč, še posebej kot tujec, morda ne vidiš, kako ambiciozen je v resnici. Ko prideš sem in postaneš del njega, pa hitro spoznaš, koliko želje in ambicij je v klubu. Posebej moram omeniti tudi navijače. Zelo so mi všeč, saj so res nekaj posebnega in nam dajejo veliko podpore.

Kot napadalec ste seveda povezani predvsem z doseganjem zadetkov. Kakšne osebne cilje ste si postavili za to sezono in na katerem področju svoje igre si želite še najbolj napredovati?

- Postavil sem si osebni cilj, ki ga želim doseči. Takšni cilji mi dajejo dodatno motivacijo, da vsak dan trdo delam in se jim postopoma približujem. Predvsem želim še izboljšati svoje gibanje na položaju napadalca in učinkovitost pri doseganju zadetkov. Ob sebi imam ljudi, ki mi pri tem lahko veliko pomagajo, zato sem miren in osredotočen na svoje delo. Verjamem, da lahko še precej napredujem.

V Sloveniji ste preživeli že nekaj let in si tukaj ustvarili nogometno pot. Kako gledate na svojo prihodnost – bi želeli kariero še naprej graditi v Sloveniji ali je vaš cilj narediti korak v močnejšo ligo?

- V Sloveniji sem zdaj že kar nekaj časa in tukaj sem pridobil veliko izkušenj. Ko pa bo prišel pravi trenutek za naslednji korak in večji izziv, ne bom okleval. Želim si namreč še naprej napredovati, se razvijati in v svoji karieri priti čim dlje.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet