Boško Županović v intervjuju za Planet nogomet: “Garamo 300 odstotkov! Primorje ni več le zgodba o obstanku, naši cilji so še višji”

Tekst: David Klemenc. Foto: David Prosen / ND Primorje
Tik pred koncem sezone 2024/25 pogled na lestvico Prve lige Telemach bolj kot ne že razkriva, da se napovedan scenarij številnih nogometnih navdušencev pri nas ne bo uresničil. Primorje so številni podčrtali kot glavnega favorita za izpad v 2. SNL, toda klub, pri katerem vlogo športnega direktorja opravlja Boško Županović, je z dobrimi igrami presenetilo številne. Ajdovci so kljub omejenim sredstvom in kljub temu, da dobršen del sezone sploh niso smeli igrati na domačih tleh, na 30 tekmah slavili 9-krat in osvojili 35 točk, kar ga uvršča na prvo mesto drugega dela lestvice državnega prvenstva.
Boško Županović je po novem dobrem rezultatu svojega kluba, remiju na gostovanju pri Kopru, ki se bori za Evropo, spregovoril za Planet nogomet. Hrvat se je dotaknil tako sezone, ki še traja, obenem pogledal v prihodnost, hkrati pa pojasnil, zakaj verjame, da je vse to šele začetek in da Primorje zagotovo še ni reklo zadnje med slovensko nogometno elito.

Nova tekma, nov dober rezultat Primorja. Nedolgo tega ste premagali Maribor, zdaj ste v bitki za Evropo ponagajali še Kopru. Ste vedeli, da je dejansko Olimpija edina, proti kateri v tej sezoni niste osvojili niti ene točke?
Vsakega nasprotnika spoštujemo maksimalno, hkrati pa vemo, da imamo tudi mi določene kvalitete. S trdim delom smo veliko naredili… Dvignili smo kvaliteto – tako ekipno kot tudi pri vsakemu posamezniku. Moje mnenje je, da smo kvalitetna ekipa, ki se lahko enakovredno kosa z vsakim v Prvi ligi Telemach. Dejstvo je, da Olimpiji nismo vzeli točke, ampak sem prepričan, da bo tudi čas za to še prišel. Že v naslednji sezoni? Seveda. Vsakemu smo in bomo sposobni vzeti točke, nihče nikdar ne bo mogel kar tako računati na točke proti nam.
Proti Primorju bodo do točk za nasprotnike vodili le močan trud, energija in odlična dnevna forma! Pa sreča… Imamo še ogromno prostora za napredek v našem klubu. Organsko lahko še precej zrastemo… V Koper smo prišli po tri točke, saj nas vedno zanima zmaga, na koncu pa smo zadovoljni tudi s točko. Za nas je to ogromna in izjemno pomembna točka. Premagali smo Maribor in remizirali s Koprom – to je res super! In posledica trdega dela… Mislim, da smo vnovič dokazali, da si tudi v naslednji sezoni več kot zaslužimo mesto v 1. SNL.
Kako vi osebno gleda na točko s Koprom? Sprašujemo zato, ker ste pred tem delovali prav na Bonifiki…
Glede na to, da sem včasih deloval tudi v Kopru, je remi zame najbolj sprejemljiv izid. Tekmujemo za točke, za uspeh, proti vsakemu tekmecu nas vodi le želja po zmagi. Kar zadeva mene osebno, pa je povsem normalno, da so moja čustva do Kopra posebna. Eni lahko govorijo eno, drugi drugo, dejstva in zgodovina pa so zapisali, da sem bil jaz tisti, ki je strokovni del kluba prevzel, ko je bil slednji v blatu, na tleh. V kanalu, če želite. Tedaj je Koper izpadel v najnižji rang tekmovanja, v primorsko ligo…
Ko me je nato uprava v Kopru toliko časa kasneje odstavila, je bil klub na moj zadnji delovni dan na prvem mestu v prvi ligi. To je zapisano, to je zgodovina, tega nihče ne more spremeniti. Nekateri seveda radi žalijo, pljuvajo in komentirajo druge, toda dejstva so dejstva, ki jih ni možno spremeniti. Kakorkoli, moja čustva do Kopra so posebna. In res vedno sem vesel, ko Kopru gre, veselim se njegovega vsakega uspeha. A trenutno je Primorje moj klub, zanj bom dal vse – tako kot sem takrat za Koper. Vlagam vso svojo energijo, svoj čas, vse, kar imam, za Primorje. Da bi naredili največ, kar se da narediti. Koper bo imel medtem vedno posebno mesto v mojem srcu, navsezadnje je bil to prvi klub, v katerem sem deloval kot šef stroke. Zdaj imamo v tej sezoni vsak po eno zmago in dva remija. Izenačeno torej. Sam osebno sem s tem zadovoljen (smeh).

Junak Primorja je bil vratar Josip Posavec, še en nogometaš, s katerim ste več kot zadeli v polno.
Nikdar nisem dvomim vanj, vedno sem vedel, da gre za vrhunskega vratarja. Njegova vratarska zgodovina dovolj govori sama zase… Normalno pa je tudi, da tisti, ki delamo v nogometu, dobro vemo, kako zahtevna je vratarska pozicija. Vratar, ki dolgo ne igra, rabi ogromno časa, da spet pride v pravo formo. Tega smo se zavedali, to smo vzeli v zakup in bili tokrat proti Kopru z njegovimi obrambami brez dvoma nagrajeni. Res sem vesel zanj. In za nas, jasno, prinesel nam je točko… Josip je super fant. Pridno dela in se trudi na treningih, je tudi izjemno pozitivna oseba. Kot športni direktor najbolj cenim prav človeške vrednote, zato sem toliko bolj vesel, ko vidim, da imamo v garderobi takšnega fanta. No, saj že to, da je prišel v nekajkrat slabši klub zgolj zato, da bi redno igral, pove veliko o njem in njegovi osebnosti.
Primorje si je bolj kot ne priigralo obstanek v 1. SNL. Kje pa bi bili, če bi imeli več časa za pripravo? Če prvoligaški nogomet za vas dejansko ne bi prišel na vrat na nos?
Enostaven odgovor: Primorje je tam, kjer mu je mesto, kamor spada. Naš cilj pred sezono je bil jasen: da se ves čas pridno izogibamo coni izpada. Do tega trenutka je delo dobro opravljeno, nikdar pa ne bom rekel, da je delo zaključeno. V nogometu delo nikoli ni zaključeno. No, vsaj dokler sodnik še zadnjič ne zapiska… Do takrat bomo garali in igrali vsako tekmo, kot da je odločilna za obstanek. Ali finale lige prvakov. Kot se vam bolje sliši. Moje mnenje je, da smo odigrali vrhunsko sezono! Smo pa tam, kamor spadamo.
Ne glede na to, ali bomo šesti, sedmi ali pa morda osmi, bomo zadovoljni. Kaj bi bilo, če bi bilo, pa… Nesmiselno govoriti o tem. Tudi o tem, ali bi bilo drugače, če nas pozimi ne bi zapustili Tratnik, Smajlagić in Elias. Vse to je proces našega razvoja, dvigovanja. Cilj je, kot rečeno, za zdaj izpolnjen, zadoščenje pa je ogromno, saj smo v vse to vsi skupaj vložili res ogromno truda. Nekateri so v nas seveda videli prvega favorita za izpad iz lige, mi pa smo z dobrim delom dokazali, da si zaslužimo biti del prvoligaške druščine.
Primorje v oči bodi tudi zaradi dejstva, da je pri vas kariere obudilo kar nekaj nogometašev, ki pred tem niso igrali veliko. Ishaq Rafiu in Haris Kadrić sta bila v intervjuju za naš portal polna pohval na račun vašega individualnega dela s posamezniki…
Vedno govorim, da je ustvarjanje nogometaša in iskanje njegove optimalne forme velikokrat dolg proces. Pri nekaterih gre hitreje, pri drugih počasneje, odvisno je tudi od želje, talenta, karakterja… Vsakega nogometaša pa je treba predvsem čakati in ga, kot radi rečemo v nogometu, “iztrpeti”. Nekateri klubi imajo roko na srce napačen pristop. So tudi takšni, ki bi radi razliko naredili z denarjem. In potem na pol sezone zamenjajo kopico nogometašev.
Ampak bližnjic do uspeha ni. In če v razvoju igralcev nisi potrpežljiv, ti tudi denar ne pomaga veliko. Vsak novinec ne glede na kvalitete potrebuje svoj čas, saj se mora privaditi na novo okolje, na nove soigralce, nov način igranja nogometa. Gre za zahteven proces in če rečem, da je za to malo ena sezona, sem realen. Za to, da iz igralcev in ekipe izvlečeš maksimum, potrebuješ najmanj sezono, sezono in pol trdega, vztrajnega, osredotočenega dela. To je moje mnenje…

Pravite, da imajo nekateri klubi po vašem mnenju napačen pristop. Koga imate v mislih, če ni skrivnosti?
Želite iskren odgovor? Mislim na Koper. To je moje osebno mnenje je, pa ga lahko kdo tudi ne želi spoštovati, v tem ne vidim nobenega problema, da Koper preveč pogosto menja igralski kader. Prevečkrat zamenja preveliko število nogometašev. In čeprav ima dobro ekipo, dobre nogometaše in hkrati tudi dober skavting, kar jim omogoča, da vozijo kvalitetne posameznike, Koper posveča premalo časa organski rasti kadra. Kot sem rekel – vsak nogometaš potrebuje svoj čas, da se talent in karakter uskladita s soigralci.
Tudi jaz sem, kot športni direktor, velikokrat nepotrpežljiv in si želim, da bi uspeh prišel takoj. Sploh ko vidim igralca, ki premore izjemen potencial, a ga še ne dosega. Takrat bi vse pospešil, ampak tako preprosto ne gre. Zavedam se, da je razvoj proces, ki traja. In igralci in trenerji morajo imeti dovolj časa. Če ga nimajo, je vseeno, kakšnega trenerja in kakšne igralce imaš… Mi vsem dajemo čas in roko na srce se nam to za zdaj obrestuje.
Sta že omenjena Ishaq Rafiu in Haris Kadrić vaša nova močna prodajna aduta? Že pozimi ste nekaj zaslužili z nogometaši, za katere bi si le redki upali dati roko v ogenj…
Z obema smo zadeli v polno. Če vprašate mene, je moje stališče povsem jasno: za nikogar od obeh se ne bi sploh pogovarjal za morebiten odhod iz kluba! Kot športni direktor si želim, da bi ostala in za Primorje igrala tudi v naslednji sezoni. Seveda pa ni vse odvisno le od mene, marveč tudi od finančnega stanja v klubu in morebitnih ponudb. Če bomo našli način, kako ju obdržati, ju tudi bomo obdržali.
Kakšno je finančno stanje kluba? Vam bo omogočalo to, da boste zadržali večji del kadra?
Upam, da bo klub tudi na tem področju postal bolj stabilen. Verjamem, da bomo podpisali pogodbo z generalnim sponzorjem in finance uredili do te mere, da bomo lahko zadržali večino nogometašev, ki za nas igrajo v tej sezoni. Ker sem, kot sem že dejal, prepričan, da bo ta ekipa svoj maksimum lahko pokazala šele v naslednji sezoni. Verjamem, da nam bo uspelo.

Ste v beležki že obkrožili nove posameznike, ki bi lahko za Primorje postali to, kar sta bila Tratnik in Smajlagić in kar sta Rafiu in Kadrić?
Povsem normalno je, da razmišljamo o prestopnem roku. Gledamo tudi druge klube, kaj vse bi lahko pripeljali… Na določenih pozicijah se bomo morda res okrepili, o tem se s trenerjem vsakodnevno pogovarjamo. Kupovanje novih nogometašev je prav zaradi zgoraj opisane filozofije, ki nas druži, pri nas dolgotrajen proces, saj se želimo vsakič temeljito prepričati o tem, koga bomo zares pripeljali. Ni pomembno le, kakšen talent premore, štejeta tudi karakter in miselnost. Kdor ni pripravljen potrpeti ob dejstvu, da Primorje potrebuje še kar nekaj časa za to, da bo postal stabilen prvoligaš, bo težko uspel pri nas.
S kakšnimi načrti se boste podali v sezono 2025/26? Bo spet glavni cilj obstanek? Ali morda kaj več?
Naše ambicije bodo še večje, cilji temu primerni. Zagotovo se ne bomo več zadovoljili zgolj z obstankom v ligi. To je športno, to je povsem normalno. Upam, da nam bo uspelo. Najprej si moramo seveda zagotoviti obstanek med elito – ni še konec! Potem pa – gremo dalje. Z višjimi cilji. In ob prepričanju, da nam jih uspe realizirati.
Rad bi izkoristil priložnost in se zahvalil upravi mojega kluba. Vsi skupaj močno in ogromno vlagamo svoje energije, časa in tudi denarja v vse skupaj. V ta projekt. Še sam na trenutke ne vem, kako nam je dejansko sploh uspelo. Da smo prišli tako visoko, tako daleč. Zelo sem hvaležen upravi kluba. Celotni delovni skupnosti v Ajdovščini. Res smo predan, deloven in zagnan kolektiv, v katerem vsi dajejo 300 odstotkov! Ob tem ni nepomembno, da smo vendarle tudi majhna delovna skupnost, za napredek na vseh ravneh bi potrebovali še vsaj sedem, osem novih moči na vseh področjih klubskega ustroja.
Toda kljub temu svoje delo opravljamo zelo kvalitetno in glede ničesar ne zaostajamo za ostalimi. Kvalitetno smo med drugim opravili tudi postopek licenciranja. Uspešno se borimo s porodnimi težavami, uspeva pa nam zato, ker res vsi v klubu dajemo 300 odstotkov od sebe. Tako kot nogometaši garajo na igrišču, na svoj način garajo tudi vsi ostali v klubu. Zato si vsi moji sodelavci v Primorju zaslužijo javno pohvalo in čestitko. Ko je tako, te tudi tisti tam zgoraj vsake toliko nagradi. Ker si to zaslužiš.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet