Po obrambah kot z drugega planeta na Planet nogomet prišel Žan Mauricio: Vnuk legende, ki ga govorice zgolj dodatno motivirajo

Tekst: David Klemenc. Foto: Blaž Weindorfer / Sportida
Med nogometaši, ki kandidirajo za igralca meseca marca v Prvi ligi Telemach, je zasluženo zraven Žan Mauricio, ki bo odlično formo poskušal potrditi tudi v sredo, ko se bo Nafta v četrtfinalu pokala doma pomerila z Bravom.
Ob tem seveda ni odveč poudariti, da lendavska številka ena ni blestela le v preteklem mesecu. Žan Mauricio je že od samega začetka sezone med vidnejšimi nogometaši Nafte in hkrati eden boljših golmanov v ligi kljub ostri konkurenci na tem igralnem položaju. Če tem podatkom dodamo še mladost, nas ne preseneča dejstvo, da je med najbolj vročimi izvoznimi artikli, katere si tuji klubi ogledujejo v naši ligi. Še pred pokalno tekmo in seveda tudi pred prestopom je Žan Mauricio obiskal Planet nogomet in povedal nekaj več o sebi za bralce portala, na katerem imajo mladi nogometaši prav posebno mesto – svoj edini pravi dom v Sloveniji.

Do svojega 13. leta je Žan Mauricio preživel 5 let na Slovanu, nato pa je sledila selitev k zeleno-belim, kar je bila nekako družinska tradicija, saj je legenda zmajčkov njegov dedek Vukadin Lalović. Gre za enega najboljših vezistov v zgodovini zeleno-belih, ki je v dveh mandatih med letoma 1973 in 1985 odigral kar 234 tekem in dosegel 20 golov. Vukadin Lalović, ki je kasneje delal s številnimi mladimi ljubljanskimi nogometaši, se lahko med drugim pohvali tudi s tem, da je štiri sezone preživel v Španiji. V Olimpiji je nekaj časa igral tudi Žanov stric Saša Lalović, ki je kasneje nosil drese Mure, Ivančne Gorice, Bele krajine in Primorja.
Žan Mauricio: “Dedek je največji navijač”
“Dedek spremlja vse mogoče tekme na televiziji, ni nogometne lige, da je ne obvlada. Seveda pa so mu moje tekme najpomembnejše – mislim, da ni še nobene zamudil, večkrat se pa pripelje me pogledat tudi v Lendavo,” je Žan Mauricio priznal, da je dedek njegov največjih navijač. Tisti, ki so se kdaj mudili v njegovi družbi, znajo povedati, kako strastno spremlja razvoj in kariero svojega nadarjenega vnuka…

Do prvega resnega kontakta z Lendavčani je prišlo, ko je poležaval na plažah Ibize, kjer je preživljal dopust. “Klical me je trener vratarjev Safet Jahić in z mano opravil pogovor, a je bila tedaj situacija še nejasna zaradi Rogaške in se ni vedelo, če se bodo uvrstili v prvo ligo. No, ko je bilo vse uradno, sem opravil še kar nekaj pogovorov z ljudmi iz kluba in teden pred prvenstvom sem odpotoval v Lendavo,” je Žan Mauricio opisal trenutek, ko se je poslovil od Olimpije, kjer je v mlajših kategorijah branil redno, med člani pa bolj kot ne zaman čakal na pravo priložnost.
Ob tem je zanimivo naslednje: sprva je bilo mišljeno, da bo Žan Mauricio na prekmurski ravnici drugi golman, kar mu je vseeno ustrezalo, nato pa se je po le dveh dneh treninga v Lendavi poškodoval Zsombor Senko, nekdanji član torinskega Juventusa. “Takrat mi je postalo jasno, da bom branil, vse ostalo pa je prišlo samo od sebe. Vedel sem, da je v Olimpiji med vratnicama zasidran Matevž Vidovšek, na priložnost čaka še Denis Pintol. Jaz pa do priložnosti ne bi prišel oziroma bi moral res imeti veliko, veliko sreče, tako da se mi je zdela dobra poteza menjava okolja,” je Žan Mauricio pojasnil, zakaj je klub, ki se bori za naslov prvaka, zamenjal za kolektiv, ki je v igri za obstanek.

No, po niti še eni polni sezoni, odkar je odšel iz Ljubljane, so po spletu že zaokrožile novice, da si ga želijo v Stožicah nazaj. Pa ne le oni – omenja se poljska liga in celo “najbolj slovenski klub v Italiji” – Palermo. Tudi Maribor naj bi bil pozoren na njegov razvoj… Skratka: cela plejada sila zanimivih in uglednih klubov.
Govorice kot dodatna motivacija
“O tem niti ne želim razmišljati, skoncentriran sem na našo misijo, ki jo imamo z Nafto. Je pa res, da je to dokaz dobrega dela. Na vse skupaj gledam kot na lepo nagrado za to, kar sem dosegel. Šele poleti se bova z agentom usedla in videla, kaj je najboljše. Sam si pa seveda z igrami želim zaslužiti prestop v eno močnejšo ligo. Kdo si ne želi tega? Za zdaj se je Lendava izkazala kot odlična poteza. Želel sem si prvoligaških zelenic, želel sem igrati. Že ko sem bil pri Olimpiji, sem imel možnost odhoda na Poljsko, a kdo ve, kako bi se tam razvila moja zgodba,” je z nogami trdno na tleh pokomentiral prestopne govorice, obenem pa dodal, da mu vse zgodbe, ki krožijo okoli njega, ne škodijo – ravno obratno. Še dodatno ga motivirajo: “Eni takšne stvari jemljejo kot pritisk, zame pa to ne velja. Ko te nekdo hoče, to zagotovo ni pritisk, ampak zame osebno nekaj najlepšega, kar lahko slišiš o sebi.”

Nafto čaka še ogorčen boj za obstanek med elito, a 21-letni Bežigrajčan ostaja optimist. “Mi verjamemo vase, vemo, da lahko zmagamo vsako tekmo, da vedno od nekje potegnemo kakšno točko. Pridružila sta se nam čez zimo dva izvrstna igralca – Aleks Pihler in Josip Špoljarić. Če bi bila skozi celotno sezono z nami, bi se zdaj verjetno borili za sredino lestvice…” je prepričan Žan Mauricio.
Mladenič je pretekli konec tedna ostal brez dokazovanja proti Mariboru, zdaj je na vrsti bitka za polfinale pokala Pivovarna Union. “Želeli smo si igrati, pripravili smo se dobro, pa žal stanje terena ni dovolilo obračuna. Igrišče ni idealno, to ni skrivnost. Če bi igrali z Mariborom, bi bilo verjetno igrišče tako uničeno, da ne bi mogli igrati z Bravom. Zdaj je pred nami naporen ritem tekem in mogoče je celo bolje, da je igrišče počivalo,” je pogovor zaključil Žan Mauricio. Seveda odločen Nafti pomagati do polfinala pokala. In nato še do obstanka. Potem pa… Bomo videli.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet