Žan Žužek za Planet nogomet: Leta 2019 sem že razmišljal, da bi se posvetil študiju, zdaj igram nogomet v Italiji
Vir fotografije: YouTube (SSC Bari) - posnetek zaslona
Čeprav je star šele 25 let, bo kmalu naokrog desetletje, kar je Žan Žužek zabeležil svoj prvi nastop v slovenski članski ligi. Bil je še najstnik, igral je še za kadete, ko ga je tedanji trener Domžal Luka Elsner ob koncu tekme z velenjskim Rudarjem s klopi poslal v igro in mu za dokazovanje namenil simbolični dve minuti. Da je nadarjeni fanti tedaj sijal od zadovoljstva, ne rabimo poudarjati. Sreča in ponos sta bila tako močnejša, ker je med elito debitiral v dresu kluba, ki se mu je zapisal že v otroških letih. V Domžalah je naredil prve nogometne korake, toda leta kasneje je prav v Domžalah prišel do točke, ko ni bil več povsem prepričan, da je brcanje žoge to, s čimer se bo zares lahko preživljal.
“Če sem povsem iskren, sem bil ob koncu svoje kariere pri Domžalah na točki, ko mi je postalo jasno, da se bom moral odločiti, kako naprej. Razmišljal sem tudi o tem, da bi šel dejansko nazaj v šolo… Toda na koncu sem sprejel odločitev, da bom raje še enkrat poskušal nekaj narediti glede svoje nogometne kariere. Takrat sem se nato odločil za slovo od Domžal, prestopil sem v Koper in to je bila najboljša poteza, ki sem jo kdajkoli naredil,” je za Planet nogomet uvodoma povedal naš tokratni gost Žan Žužek, ki vsega tri leta kasneje živi svoje nogometne sanje.
Prehoditi je moral težko pot
Po odličnih igrah v Kopru mu ni bilo več treba razmišljati, ali bi se raje posvetil šolanju in karieri v kakšnem drugem poklicu. Danes si kruh služi v Italiji, kjer je z Barijem podpisal svojo najboljšo pogodbo v življenju. “Lahko priznam, da mi gre od prestopa v Koper dalje vse kot po maslu,” je z nasmeškom na obrazu povedal danes 25-letni obrambni nogometaš, ki ne skriva ponosa na prehojeno pot: “Čeprav sem pri sebi vedno vedel, da sem sposoben igrati nogomet na visoki ravni, pa ni bilo vedno vse lepo. Prehoditi sem moral težko pot. V Domžalah nisem igral, moral sem se dokazovati v drugi ligi. Veliko je bilo odrekanja in garanja, tudi trpljenja. Potem sem odšel v Koper, kar so nekateri dojeli kot korak nazaj v moji karieri. Toda tudi če je bil, sem potem naredil dva, tri korake naprej. Ponavljam, Koper je bil najboljša možna odločitev v moji karieri.”
Kako dobra bo odločitev, ki jo je sprejel letos poleti, bomo šele videli. Da je s prestopom v Bari uresničil otroške sanje po igranju na tujem, je kristalno jasno. A zadovoljstvo se bo hitro razblinilo, če tam ne bo igral. In čeprav iz vidika minutaže ni bil ravno najuspešnejši, Žužek ostaja miren in verjame, da bo tudi njegov čas prej ali slej prišel.
Ne boji se, da ne bi dobil priložnosti
“Ne bom rekel, da nisem zadovoljen. Dejstvo je, da je bil preskok zame kar velik. Čeprav sem čutil, da sem pripravljen za odhod na tuje, pa sem v Italiji naletel na marsikatero oviro. Ne gre za nič resnejšega, zgolj klasične težave, ko prideš v novo okolje. Potreboval sem nekaj tednov, da sem se privadil na drugačen življenjski slog. Na drugačen jezik. In predvsem na drugačen način dela, drugačen način treniranja. Vse to je pustilo določene posledice. Zdaj počasi prihajam k sebi in mislim, da sem z dvema tekmama, ki sem ju odigral nedolgo tega, dokazal, da lahko igram na tej ravni. Da s tem nimam nikakršnih težav. Prav zato sem miren. Ne bojim se, da ne bi dobil priložnosti. Prepričan sem, da bo prej ali slej prišla. Zgolj marljivo moram trenirati in pridno delati,” je prepričan leta 1997 rojeni nogometaš, ki se je v nekaj mesecih že lahko prepričan, da Serie B ni preprosto tekmovanje, kot si marsikdo laično misli.
“Morda je bil kdo celo razočaran, ker sem se ob odhodu iz Kopra odločil ’le’ za Serie B, toda gre za tekmovanje, ki je na izredno visoki ravni. Je zahtevna liga, v kateri sodeluje veliko dobrih, močnih klubov in igra nemalo vrhunskih nogometašev. Prav zato je bil preskok iz Prve lige Telemach v Serie B kar velik, ampak vseeno sem prepričan, da mi bo uspelo tudi tukaj. Pripravljen sem garati za uspeh. Vedno sem trdo delal. Dobil sem priložnost, ki je ne mislim kar tako zapraviti.”
Mislil je, da do prestopa sploh ne bo prišlo
Prestop iz Kopra v Bari, ki je obalnemu klubu prinesel več kot 300.000 evrov, se je vlekel dolgo časa in Žužek je bil v nekem trenutku prepričan, da do njega sploh ne bo prišlo. “Dejansko je od trenutka, ko sem prvič izvedel za zanimanje Barija, in do dokončnega prestopa minilo res veliko časa. Vmes sem bil že prepričan, da bo vse skupaj padlo v vodo in da bom ostal brez odhoda v Italijo. Kljub temu sem se poskušal kar najmanj obremenjevati z vsem skupaj, saj nisem želel biti preveč razočaran, če do prestopa zares ne bi prišlo. K sreči sta se kluba naposled vendarle uspela uskladiti in res sem vesel, da je bilo temu tako. Zdaj, ko sem tukaj, šele vidim, koliko bi pogrešal, če do prestopa ne bi prišlo,” ne skriva Žužek, ki ob tem priznava, da kot mlajši nikdar ni sanjal o igranju v Italiji: “Bolj sem spremljal Premier League, čeprav bi težo trdil, da me je kdaj katera od največjih evropskih nogometnih držav prav posebej privlačila. Najpomembneje je, da je Italija nogometna država.”
Evforični navijači ga ustavljajo med sprehodi po mestu
Kaj pomeni “nogometna država”, je Žužek na lastni koži občutil dokaj hitro: “Ko se je veliko govorilo o mojem prihodu v Bari, sem vsak dan prejel po 100 sporočil navijačev kluba, da sem dobrodošel, da komaj čakajo name in podobno. Takoj dobiš drugačen občutek, kot si ga vajen v Sloveniji. Ko sem nato prišel v Bari, me je pričakalo okolje, ki ga resnično nisem bil vajen. Navijači Barija so nori na svoj klub. Evforija je zdaj, ko se klub počasi pobira nazaj na noge, prisotna na vsakem koraku. Vsakič, ko grem na sprehod v mesto, me navijači pozdravljajo, ustavljajo, se pogovarjajo z mano. To je dejansko povsem drugačen svet nogometa od našega v Sloveniji.”
Da so Žužka navijači Barija zares hitro sprejeli medse, priča tudi anketa z ene od spletnih strani, ki pokrivajo dogajanje v tem klubu. Novinarji so navijače spraševali, ali bi moral na tekmi s Ternano zaigrati Žužek ali pa bi si prednost zaslužil eden od njegovih soigralcev. Večina se je odločila za Slovenca: “Takšna podpora godi. Ampak na koncu dneva je odvisna predvsem od tega, kar pokažeš na igrišču. Moj debi proti Brescii, ko sem dobil 15 minut, ni bil najboljši, ni šlo vse po mojih željah. Takrat je morda kdo že podvomil o meni. Po dveh dobrih tekmah proti Frosinoneju in Parmi je bilo takoj drugače. Vse je odvisno od tega, kako igraš.”
S pridom izkoriščajo izkušnje iz Neaplja
Žužkov kratkoročni cilj je jasen: prebiti se v udarno enajsterico Barija. Dolgoročno pa… “Serie A z Barijem bi bila vsekakor zelo lepa zgodba. Toda za zdaj smo klub, ki ne goji pretiranih ambicij po prvi ligi. Vsaj ne čez noč. Prva liga je dolgoročen cilj, uprava nam je dala dve, tri leta časa, da pridemo med elito,” je pojasnil Žužek, ki igra za klub v lasti družine, ki financira tudi trenutno vodilnega prvoligaša iz Neaplja. Predsednik Barija je Luigi De Laurentiis, sin prvega moža Napolija Aurelia De Laurentiisa.
“Ne vem, kako je bilo v Bariju pred tem, toda zdaj je vse na najvišji možni ravni. Vidi se, da klub vodijo ljudje, ki premorejo bogate izkušnje iz Napolija. Tukaj jih s pridom uporabljajo. Na vsakem koraku je čutiti tudi, da so finančno močni, v tem pogledu klub nima niti najmanjših težav. Lahko rečem le to, da je lepo biti član Barija. Še igrati moram začeti in bo vse popolno,” poudarja Žužek, ki se zaveda, da bi redno in predvsem dobro igranje prebudilo tudi zanimanje Matjaža Keka. “Reprezentanca je cilj vsakega nogometaša. Ob tem se ne slepim, da bo zgolj prestop na tuje dovolj, da bo selektor vpoklical tudi mene. Verjamem pa, da bo tudi moja priložnost prej ali slej prišla, če bom igral. Veliko in predvsem dobro,” je v pogovoru za Planet nogomet še dodal Žan Žužek.
Intervjuji
#legionarji
#žanžužek
Deli s prijatelji