Mladi upi – Nikola Jovićević (Mura): Dober prijatelj Luke Dončića, ki so ga navduševali Savićević, Prosinečki in Cimerotič
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Sezona 2023/24 se za Muro ni začela po željah in pričakovanjih. Čeprav so črno-beli proti Domžalam vodili že z 2:0, so na koncu vseeno ostali praznih rok. Eden tistih, ki bodo v nadaljevanju bojev v Prvi ligi Telemach naredili vse za to, da bodo rezultati Mure boljši, je tudi Nikola Jovićević. 19-letni nekdanji nogometaš Interblocka, Olimpije in Domžal se je v Mursko Soboto preselil pred pol leta, prav v dresu prekmurskega velikana pa dosegel tudi strelski prvenec v Prvi ligi Telemach.
Trenutek, ko je na Bonifiki žoga zatresla mrežo nasprotne ekipe, bo v njegovi glavi živel še zelo dolgo, Nikola Jovićević pa upa in se nadeja, da bo takšnih trenutkov v njegovi karieri še več. Dejansko veliko. “Moja pričakovanja ob začetku nove sezone so seveda visoka. Z Muro se želim boriti za najvišja mesta. Igram za klub, ki si to tudi zasluži, predvsem pa si to zaslužijo navijači. Naši cilji so visoki,” ne skriva Nikola Jovićević, ki ne obžaluje, ker je pozimi zapustil Domžale in odšel v Prekmurje: “Ne, nikakor. Bil sem vesel, ko sem prestopil, in še vedno sem vesel. Ne dvomim, da sem se pravilno odločil. V Murski Soboti se počutim res odlično.”
Ko je dogajanje v Prvi ligi Telemach obstalo, je bila kar nekaj medijske pozornosti deležna objava, s katero je na Instagramu postregel košarkarski superzvezdnik Luka Dončić. Član Dallasa je bil na fotografiji v družbi našega tokratnega sogovornika, ki se lahko pohvali, da se z Dončićem pozna in druži že dolgo. Zelo, zelo dolgo.
“Z Luko sva dobra prijatelja in bilo mi je v čast, da sva se lahko poleti skupaj pripravljala na nadaljnje športne izzive. Ko si v družbi športnika, kakršen je Luka, od blizu vidiš, kaj pomeni profesionalizem na najvišji ravni,” pravi Nikola Jovićević. Pa Dončićev nasvet zanj? “Zelo enostaven. Rekel mi je le, da naj še naprej trdo treniram,” je z nasmeškom na obrazu dejal Nikola Jovićević in v nadaljevanju odgovoril na 12 standardnih vprašanj v rubriki Mladi upi.
1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
Nogomet sem začel trenirati pri štirih letih. Moj prvi klub je bil Olimpija, kjer me je treniral nekdanji slovenski reprezentant Gregor Židan.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
Za nogomet me je navdušila pravzaprav celotna moja družina. Prihajam iz z nogometom zelo zaznamovane družine, tako da sem imel pravzaprav od rojstva dalje pred očmi nogometno žogo. Lahko bi rekel, da sem jo takoj vzljubil. Brez dvoma pa je v nogometnem smislu name najbolj vplival moj oče, ki je bil v mlajših letih tudi sam zelo nadarjen nogometaš. Oče je bil tisti, ki me je vsak dan znova vozil na treninge. Le redke so bile tekme, ki jih je izpustil.
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
Težko bi izpostavil samo eno stvar pri nogometu, ki bi mi bila najbolj všeč. Enostavno sem nogomet vzljubil kot celoto.
4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
Eden mojih najljubših nogometnih trenutkov je najverjetneje prvi gol za Muro, in sicer na tekmi zadnjega kroga pretekle sezone proti Kopru. Prvi gol je vedno poseben in upam, da bom doživel še veliko takšnih trenutkov. Moram pa brez dvoma izpostaviti tudi igranje in zadetek v mladinski ligi prvakov.
5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
Ker povezuje ljudi, ki imajo radi to igro. Seveda pa ga posebnega delata tudi strast in adrenalin, ki ga doživljamo igralci in navijači med tekmami. Vse to so lepe stvari in zato menim, da je nogomet brez kančka najmanjšega dvoma najboljši šport.
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
Moj največji tuji nogometni vzornik je bil od nekdaj Lionel Messi. Je bil prvi igralec, ki sem ga redno spremljal. Od domačih igralcev z Balkana bi izpostavil Dejana Savićevića in Roberta Prosinečkega, ki sta bila izvrstna igralca, ter tudi našega Sebastjana Cimerotiča.
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
Težko bi nekoga izpostavil kot največjega tekmeca. Vse jemljem enako, proti vsakemu igralcu in klubu igram maksimalno. Toda če bi že moral izbrati nekoga, potem bi se odločil za Mihajla Mudrika, zdajšnjega nogometaša Chelseaja, proti kateremu sem kot član Domžal igral na prijateljski tekmi proti Šahtarju, ko je slednjega kot trener vodil moj stric Igor.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
Najpomembnejša lastnost? Ne ena, rekel bi, da sta dve: skromnost in vztrajnost. In ko ti gre vse po načrtih in tudi tedaj, ko ti ne gre vse tako, kot si želiš, moraš ostati skromen in vztrajen. Nikdar se ne smeš ustaviti, nikdar se ne smeš zadovoljiti z doseženim. Vedno si moraš želeti še več, vedno moraš hrepeneti po tem, da bi bil še boljši.
9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
Meni osebno je brez dvoma najtežje, da po selitvi svoje družine ne videvam več tako pogosto kot prej. Toda na tej poti se preprosto moraš maksimalno osredotočiti in iz dneva v dan dajati vse od sebe. Tudi če to pomeni, da manj vidiš družino in prijatelje…
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
S porazi se spopadam veliko bolje kot včasih. Res ne maram izgubljati, vedno hočem zmagati ne glede na to, ali je to v nogometu ali pa kje drugje. Vendar je poraz tako del življenja kot del nogometa in iz njega se lahko veliko naučimo.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
Tako dolgo vnaprej ne gledam. Živim v tem trenutku. Trenutno sem pri Muri, kjer sem vesel in želim doseči dobre rezultate tukaj. Kam me bo pa pot popeljala v prihodnosti, pa bomo seveda videli.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
Treniral sem z veliko talentiranimi fanti. Izpostavil bi Srđana Kuzmića, Luko Turudijo, Emirja Saitoskega in Žigo Repasa. Vsi so nogometaši z velikim potencialom in menim, da lahko postanejo izvrstni igralci.