Olimpija ga je zavrnila, Maribor spremenil v legendo – Gregor Židan za PN: “Z Zidarjem sem bil že povsem dogovorjen, nato pa…”
Tekst: David Klemenc. Foto: Sportida & Facebook & DALL-E
Večni derbi ni zgolj 90 minut nogometa. Je tudi zbirka anekdot, zamer, neizgovorjenih resnic in odločitev, ki lahko za vedno spremenijo igralčevo pot. Gregor Židan je eden tistih, ki so največje slovensko klubsko rivalstvo spoznali z obeh strani. Odraščal je v Olimpiji, nato pa v Mariboru preživel skoraj desetletje. Izjemno desetletje, če smemo dodati. Toda njegova štajerska zgodba bi se lahko razpletla povsem drugače.
V intervjuju za Planet nogomet je Gregor Židan namreč razkril podrobnost, ki je bila javnosti do danes praktično neznana. Ko se je decembra 1992 razšel z zagrebškim Dinamom, se je dejansko želel vrniti v Olimpijo. Razmišljal je le o tem. Z razvpitim Ivanom Zidarjem, tedaj alfo in omega ljubljanskega kluba, sta že določila pogoje pogodbe, nato pa se je čez noč vse spremenilo. Šele po tej boleči zavrnitvi, ki jo še danes ne razume, je prišla ponudba Maribora – in z njo odločitev, ki je zaznamovala njegovo kariero ter mu v Ljubljani prinesla žvižge, v Ljudskem vrtu pa spoštovanje in drugi dom.
To tako ni zgodba o izdaji, temveč bolj o zavrnitvi. O prestopu, ki se ni rodil iz želje po obračunu z Olimpijo, ampak iz občutka, da ga je klub, v katerem je nogometno odraščal, zavrgel. Prav zato so imele njegove poznejše tekme proti zeleno-belim še večji naboj. Vsak žvižg je postal gorivo, vsak derbi priložnost za dokazovanje.
Pred 166. večnim derbijem, ki bo v soboto, je danes 60-letni Grega Židan za Planet nogomet spregovoril o časih, ko je zmaga proti Mariboru pomenila “stokrat več”, o bolečem slovesu od Olimpije, burnih vrnitvah v Ljubljano in rivalstvu, ki ga današnje generacije tujcev težko razumejo. Dotaknil se je tudi sedanjega razmerja moči, vrnitve Zlatka Zahoviča in krize Olimpije. Predvsem pa je odprl poglavje zgodovine večnega derbija, ki je skoraj tri desetletja ostalo skrito.

Kako se spomnite vaših prvih derbijev v dresu Olimpije? Je že takrat obstajalo veliko rivalstvo med kluboma, čeprav se kluba takrat seveda nista srečevala tako pogosto kot danes, ko sta neposredna tekmeca za najvišja mesta v državnem prvenstvu?
-
- Moji prvi derbiji med Ljubljano in Mariborom dejansko segajo v čas, ko sem nastopal za NK Slovan. Obstajalo je veliko rivalstvo, vendar ne sovražnost. Potem je sledil moj prestop oziroma naš prestop v Olimpijo. Zoran Ubavić, Mitja Judež in jaz smo iz Slovana prestopili v Olimpijo. Takrat se je pod taktirko Radoslava Bečejca v Olimpiji sestavila strašna ekipa (Gruškovnjak, Pate, Komočar, Ubavič, Naglič, Hasanagič, Granov, Peter Židan…). Tako smo bili dve leti suvereni v mladinski ligi in celo igrali v finalu jugoslovanskega prvenstva proti Crveni zvezdi. Toda derbi proti Mariboru je imel prav posebno težo in vsi smo čakali na te tekme. Vse skupaj je imelo seveda še večji naboj kot takrat, ko sem igral za Slovan. Že pri mladincih je bila to tekma sezone, zmaga na njej pa je pomenila 100-krat več.
Seveda pa večnih derbijev niste igrali zgolj pri mladincih. Ste kakšnega med člani odigrali tudi v dresu Olimpije?
-
- Če pogledamo poznejše obdobje pri članih Olimpije, se najbolj spominjam derbija v Ljudskem vrtu. Maribor je že izpadel iz druge jugoslovanske lige, Olimpija pa bi v primeru zmage še lahko ostala v njej. To tekmo smo izgubili in nato smo izpadli oboji. Ob polčasu smo se igralci obeh ekip sporekli na hodniku. Naj ostane pri tem (smeh).

Po epizodi v Zagrebu, kjer ste nosili dres velikana Dinama, je sledil prestop v Maribor, nato pa dolga in zelo uspešna štajerska epizoda. S selitvijo v Ljudski vrt ste dvignili veliko prahu in v Ljubljani postali prava persona non grata. Ste imeli kdaj pomisleke glede prestopa v Maribor?
-
- No, tukaj moram najprej povedati, da bi tistemu, ki bi mi pri mojih 20 letih, ko sem odraščal v Olimpiji, dejal, da bom nekoč nastopal za NK Maribor, odgovoril, da je nor oziroma da je to nemogoče. Tako sem bil vzgojen.
Pa vseeno ste podpisali prav za Maribor.
-
- Da… Zgodba je dolga in vse prej kot preprosta. Bil sem pri Dinamu, ko so se zame začele težave. Nekako je bila moja prva misel, da bom, če ne morem igrati v Dinamu, vsaj treniral z Olimpijo, da ohranim pripravljenost in formo. Takrat je bil trener Olimpije Lučjo Pertič. Na moje začudenje mi niso dovolili trenirati s prvo ekipo, češ da ne želijo spora z Dinamom. Takrat mi je pomoč ponudil moj nekdanji trener pri Olimpiji Miloš Šoškić, ki je tedaj treniral Ljubljano. Na koncu sem vseeno še pol leta ostal v Dinamu, vendar v celotnem jesenskem delu prvenstva nisem odigral niti ene tekme, igral sem samo na prijateljskih tekmah. Decembra 1992 sem se razšel z Dinamom oziroma so mi dali proste roke pri izbiri drugega kluba.
In če ste imeli proste roke, zakaj se torej niste vrnili k Olimpiji?
-
- Znova sem se – seveda – obrnil na Olimpijo in se poskušal vrniti v klub. S tedanjim predsednikom kluba Ivanom Zidarjem sva določila pogoje pogodbe. Nato se je čez noč nekaj spremenilo. Njegovi najbližji sodelavci me niso več pustili do njega, da bi podpisala pogodbo. Tako so se moje želje razblinile. Olimpija me je zavrgla, kot da zanjo ne bi nikoli igral.

Potem se je javil Maribor?
-
- Ne vem, od kod je ta vest prišla na ušesa vodilnim pri NK Maribor. Prišli so z idejo, da bi zaigral zanje. Po košarici Olimpije sem sprejel težko odločitev, da grem v Maribor in poskusim oživiti svojo kariero. Lahko rečem, da sem se imel odlično in da danes tega koraka ne obžalujem. Bilo je uspešnih devet let in pol.
Ko so vas navijači Olimpije videli v vijoličastem dresu, so znali jasno povedati, kaj si mislijo o tem. Ste tudi vi čutili to dodatno napetost? So bili žvižgi ljubljanskega občinstva težje prebavljivi od žvižgov navijačev drugih klubov?
-
- Ob igranju proti Olimpiji sem vsekakor imel dodaten motiv. Verjetno je zdaj, ko poznate mojo plat prestopa v Maribor, tudi razumljivo, zakaj… Žvižgi? Bilo jih je veliko in tudi razumel sem jih, vendar so mi pomenili dodaten motiv. Zaradi teh žvižgov sem dal vse od sebe, da bi dokazal, kakšno napako so naredili pri Olimpiji.
Pred nami je 166. večni derbi. Ima ta zgodovinski obračun po vašem mnenju še vedno takšen naboj kot nekoč, ko je bila večina nogometašev domačinov in so zares razumeli pomen rivalstva med največjima mestoma v državi? Ali pa je morda to bolj ostal le derbi na tribunah…
-
- Če sem povsem iskren, si ogledam le redke derbije. Ne spomnim se, kdaj sem gledal zadnjega. Domačih igralcev je izredno malo, kar je žalostno. Ne razumite me narobe, nič nimam proti tujcem, če so kakovostni igralci. Danes so lastniki teh klubov tujci, tudi igralci so večinoma tujci. Kako naj razumejo, kaj se dogaja med Ljubljano in Mariborom? Upam, da jim bodo domači igralci razložili, kako se igra derbi…

Nekateri nogometaši se po koncu kariere popolnoma odmaknejo od nogometa. Kako je pri vas? Še spremljate slovensko ligo, obiskujete tekme, ohranjate stike z nekdanjimi soigralci?
-
- Dolgo časa sem bil trener v mlajših selekcijah. Po epizodi v parlamentu se nisem povsem vrnil v nogomet. Zdaj bolj ali manj čakam na pokojnino, pogoje zanjo pa že izpolnjujem. Od nogometa se ne bom nikoli popolnoma odklopil. Večkrat grem na tekmo NK Dob, kjer igra moj sin, prejšnji petek pa sem šel na Vrhniko na tekmo druge lige med Vrhniko in Triglavom. V glavnem se družim z Džonijem Novakom, stiki z drugimi igralci pa so občasni, vendar takrat toliko bolj zanimivi.
V soboto bo, kot rečeno, na sporedu 166. večni derbi. Ekipi ga pričakujeta v povsem različnih položajih: Maribor leti, Olimpija pa organizacijsko tone. Se bodo uspehi enih in težave drugih v tistih 90 minutah izničili ter bosta moštvi začeli povsem enakovredno?
-
- Mislim, da je Maribor v prednosti predvsem zaradi vrnitve Zlatka Zahovića, ki je v klub prinesel neko drugačno energijo. Olimpija roko na srce ni videti prav dobro, vidi se, da je v krizi. Vsekakor bi morali imeti več potrpljenja z Mišem Brečkom. Derbi pa je priložnost, da se kaj spremeni.
In še za konec: kdo bo odšel domov srečnejši – domačini ali gostje? Izid 0:0 verjetno ne pride v poštev?
-
- Meni bi bilo 0:0 kar v redu, želel pa bi si, da tekma predvsem mine brez kakršnihkoli ekscesov.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



