Iz Izole prek Brava proti vse bolj izoblikovanem cilju – na Planetu se je ustavil najstnik iz Brava Andrej Pečar: “Brat Martin moj največji navijač”
Planet nogomet je medijski sponzor kluba NK Bravo!
Tekst: David Klemenc. Foto: Nik Moder / Sportida
Priimek Pečar v slovenskem nogometu že nekaj časa ni neznanka. Toda če je bil 18-letni Andrej Pečar ob prihodu v Bravo predvsem “mlajši brat Martina Pečarja”, se razmerje počasi spreminja. Mladenič iz Izole si v Stožicah gradi svojo zgodbo, za katero je v soboto proti aktualnemu slovenskemu prvaku Celju poskrbel za enega doslej najodmevnejših podpisov. Bravo je proti Celjanom dolgo zaostajal, nato pa v zadnjih minutah pripravil popoln preobrat. Pečar je v 85. minuti po predložku Gašperja Jovana z glavo zadel za 1:1, štiri minute pozneje pa je Jon Ficko dokončal delo za zmago z 2:1.
Za Pečarja zadetek ni bil naključna epizoda v sicer prazni statistiki. Nasprotno. Čeprav je star šele 18 let, je v Prvi ligi Telemach na šestih nastopih že dosegel dva zadetka in prispeval dve podaji. Pred tem je nase opozarjal v mladinski konkurenci, kjer je na 47 tekmah Eon NextGen lige zabil 15 golov in z Bravom osvojil dva zaporedna naslova državnega prvaka.
Naslednji izziv? Še en velik. Bravo čaka nekoliko prebujena Olimpija, Pečar pa se ob omembi dejstva, da očitno rad zabija močnim tekmecem (najprej prav Olimpija, nato Celje), nasmehne. Vprašanje je bilo zato preprosto: ali se ga morajo zdaj bati tudi – recimo – Koprčani in Mariborčani? “Upam, da bom tudi proti Kopru in Mariboru pripomogel k temu, da ekipa osvoji vse tri točke, če bom dobil priložnost. Vstopam v igro, ko potrebujemo bolj napadalno usmerjenega igralca. Grem korak za korakom,” je v mirnem tonu poudaril Andrej Pečar, ki je z golom “pomagal” zamenjati trenerja Celja Vitorja Cameplosa. Mu je kaj žal? “Na to vprašanje ne bi odgovoril,” je v smehu pripomnil.
Andrej Pečar: “Hvaležen trenerju Arnolu”
Ob tem je Andrej Pečar med obiskom Planeta poudaril vlogo trenerja Aleša Arnola, ki mu v članskem nogometu postopoma namenja vse pomembnejše minute. “Hvaležen sem trenerju Arnolu, da dobivam priložnosti. Zna pravilno usmerjati in dozirati mlade igralce, ki vstopajo na člansko raven,” se leta 2008 rojeni nogometaš zaveda, da je skok na članski oder zapleten proces, ki ga ne gre prehitevati.
Pečarjeva zgodba ima zanimivo družinsko razsežnost. Ko je prišel v Bravo, je bilo njegovo ime neizogibno povezano z bratom Martinom Pečarjem, nekdanjim velikim upom slovenskega nogometa, ki si je poleti slekel dres Šiškarjev in odložil kapetanski trak ter odšel v Španiji, kjer igra za Tenerife. Andrej tega, da ga marsikdo primerja prav z bratom, ne dojema kot breme. Prav nasprotno. “Še vedno sem mlajši brat Martina, ki je pustil velik pečat v Bravu in slovenski prvi ligi. On je moj prvi in največji navijač, zelo je vesel zame, mi pomaga in me spodbuja. Tako kot celotna družina,” pravi obetavni najstnik.
Tudi sam želi oditi v Španijo
Bratskega rivalstva torej vsaj za zdaj ni. Je pa vprašanje, ki se ponuja samo od sebe: bo nekoč prišel trenutek, ko bo moral Martin poslušati, da je brat Andreja Pečarja? Za kaj takšnega je seveda še prezgodaj. Andrej dobro ve, da nekaj dobrih tekem pri osemnajstih letih še ne pomeni izdelane kariere. Njegova pot se je sicer začela v Izoli, nadaljuje se pri Bravu, naslednja postaja pa je v njegovih mislih že precej jasno začrtana. “Najprej se moram uveljaviti v članskem nogometu v Sloveniji, nato pa upam, da bom šel po bratovih stopinjah v Španijo. Zakaj pa ne…” ne skriva nekdanji kadetski reprezentant Slovenije.
Španski nogomet je torej želja, toda pred tem mora Pečar opraviti domačo nalogo. In pri tem ima v slačilnici Brava pomoč človeka, ki je v slovenskem nogometu doživel že praktično vse. Matjaž Rozman je pri 39 letih na povsem drugem koncu nogometne poti kot Pečar. Eden ima za seboj več kot dve desetletji članskega nogometa, drugi vanj šele dobro vstopa. Prav zato je njuno sobivanje za mladega Primorca toliko dragocenejše. “V čast mi je, da lahko delim slačilnico s tako izkušenim igralcem oziroma vratarjem. Pomaga mi, svetuje in z njim se res dobro razumem ter počutim,” je priznal Andrej Pečar.
Bravo je v zadnjih letih dokazal, da lahko z mladim kadrom in jasno začrtano športno politiko napada mesta visoko na lestvici Prve lige Telemach. Pečar ne vidi razloga, zakaj bi bilo sezoni 2025/26 drugače. Tudi pri osebnih številkah si ne želi postavljati umetnih meja. Njegova logika je precej preprosta: če bo koristen za ekipo, bodo prišli tudi zadetki in podaje: “Upam, da bom še naprej pripomogel ekipi. S tem bo tudi moja statistika v redu.”
Pri osemnajstih ima Pečar pred seboj še ogromno dela in še več nogometa. Toda dva gola in dve podaji na prvih šestih prvoligaških nastopih vendarle predstavljajo zelo spodbuden začetek. Predvsem pa je proti Celju pokazal nekaj, kar je pri mladih nogometaših pogosto pomembnejše od gole statistike: ko je Bravo potreboval nekoga, ki bo spremenil tekmo, je vstopil s klopi in jo pomagal obrniti. Izola je bila začetek. Bravo je oder, na katerem se mora dokazati. Španija ostaja cilj. In priimek Pečar? Ta ima v slovenskem nogometu očitno še nekaj zgodb za povedati…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
