PN obiskal Ivan Vukomanović: “V Indiji sem v enem letu letel več kot 60-krat! Radomlje? Rad sodelujem z dobrimi in poštenimi ljudmi”

Četrti krog Prve lige Telemach se bo nocoj končal s tekmo v Murski Soboti, kjer se bosta pomerila Mura in Radomlje. Pred obračunom v Fazaneriji je Planet nogomet obiskal Ivan Vukomanović, novi trener mlinarjev, ki je med drugim pojasnil, zakaj je zapustil eno najbolj kaotičnih držav na svetu in se preselil v naselje, v katerem vse poteka predvsem zelo počasi. Razkril je, da je njegov naslednji tekmec tudi njegov zelo dober prijatelj, in hkrati brez ovinkarjenja izpostavil, zakaj je vodenje Radomelj oziroma delovanje v Sloveniji zanj več kot zgolj služba.

Za začetek nekoliko bolj osebno vprašanje: kako trener s tako bogatim življenjepisom in številnimi mednarodnimi izkušnjami pristane v mirnih Radomljah, manjšem slovenskem kraju z manjšim, vendar ambicioznim klubom?

• • Odločitev, da pridem v Radomlje, je temeljila na občutku, na ‘good feelingu’, če se lahko tako izrazim. Po spoznavanju in pogovoru z družino Marinšek sem ugotovil, da gre za izjemno dobre in pozitivne ljudi. Predvsem rad sodelujem z dobrimi in poštenimi ljudmi. Nogometni projekt Radomelj je eden najbolj edinstvenih v Sloveniji. Razvoj mladih igralcev je glavno bistvo sodobnega nogometa. NK Radomlje ima odlično vizijo in mislim, da bodo morali sčasoma podoben recept sprejeti tudi številni drugi klubi. V manjših državah znotraj Evropske unije je izjemno pomembno imeti izdelano vizijo razvoja mladih igralcev. To sem velikokrat videl na primerih klubov v Belgiji, kjer živim že več kot 20 let.

V Belgiji ste torej našli svoj drugi dom. Se pravi, da v slovenski nogomet prinašate tudi nekaj belgijskega nogometnega šarma?

• • V Belgiji sem v okviru belgijske nogometne zveze končal trenersko izobraževanje. Belgijska nogometna zveza in vsi klubi v Belgiji so že zdavnaj spoznali, da je to edina možnost za obstanek klubov na trgu, saj kot majhna država nimate možnosti tekmovati z državami iz skupine petih najmočnejših nogometnih lig. Razvoj mladih igralcev in ponujanje priložnosti mladim, da zaigrajo na ravni prve lige, sta izjemno pomembna za delovanje vsakega kluba. Slovenija mora kot država imeti razvit nogometni ekosistem za razvoj mladih domačih igralcev, saj je to edini način, da ima konkurenčne reprezentance v vseh starostnih kategorijah. Rad delam v takšnih organizacijah, zato mi je že od začetka našega sodelovanja v veliko čast in zadovoljstvo, da sem sprejel ta izziv. In da – belgijske izkušnje vsekakor želim prenesti v slovenski nogomet.

V Slovenijo prihajate po izkušnji v Indiji, kjer ste postali neke vrste trenerska zvezda. Ko so Radomlje objavile vaš prihod, je bila to spletna objava, kakršne mlinarji pred tem niso imeli še nikdar. Vsaj kar zadeva všečkov in komentarjev. Zakaj ste se vrnili v Evropo?

• • Po dolgem obdobju, ki sem ga preživel v Aziji, daleč od doma in družine, sem prav tako začutil, da bi si želel biti bližje svojim najbližjim. Človek včasih začuti, da po nekaj letih, preživetih v tako norem ritmu, potrebuje mir in delo v nekoliko bolj umirjenem okolju. Naj navedem zgolj podatek, da sem imel v zadnji sezoni v Indiji več kot 60 letov z letalom. To človeka fizično in psihično izčrpa, zato po nekaj letih takšnega ritma začuti, da potrebuje nekaj drugega. Moj brat z ženo in otroki že več kot deset let živi v Ljubljani, kar je bil prav tako eden od razlogov, da sem sprejel delo v slovenskem nogometu. V Sloveniji se počutim kot doma, saj jo že več kot 20 let obiskujem zaradi sorodnikov in prijateljev.

Kako dobro ste pred prihodom v Radomlje poznali Slovenijo? Ste jo morda že obiskali kot nogometaš ali trener? Koliko slovenskih nogometašev ste poznali oziroma spremljali pred prihodom?

• • Slovenski nogomet spremljam že vrsto let in v Sloveniji poznam veliko ljudi, tako zasebno kot tudi v nogometnih krogih. Z nekaterimi sem v času svoje igralske kariere tudi igral. Med bivanjem v Sloveniji sem si pogosto ogledal tudi kvalifikacijske tekme slovenske reprezentance. Lahko rečem, da slovenski nogomet dobro poznam.

Vajeni ste dela v precej živahnih in nepredvidljivih nogometnih okoljih, kakršno je denimo indijsko. Vam kot trenerju bolj ustrezajo takšne razmere ali okolje, v katerem je manj pritiska in se lahko v miru sprehodite tudi po ulicah – recimo – Ljubljane?

• • Vsako delo in vsako mesto imata svoje posebnosti. Indija je neverjetna država in vse, kar se tam dogaja, je zelo težko pojasniti ljudem, ki tega nikoli niso izkusili. Kaos milijarde in pol ljudi, potovanja, več deset tisoč navijačev na stadionu in pred njim pred vsako tekmo, prepoznavnost na vsakem koraku, čustva in pripadnost eni organizaciji, več kot 140 letališč znotraj ene države, različne rase, vere in jeziki… Človek mora vse to doživeti, da bi lahko razumel, za kaj gre. Tako takšna kot tudi mirnejša okolja imajo vedno dobre in nekoliko manj dobre plati. Igralci in trenerji moramo vedno poskrbeti, da naredimo vse, kar je v naši moči. Ne smemo dovoliti, da bi zunanje okoliščine negativno vplivale na nas. Mislim, da je največja odlika profesionalnega športnika ali trenerja sposobnost prilagajanja okolju, ljudem in državi, v kateri se znajde. Kot trener vedno čutiš težo dela in odgovornost, ki jo ta poklic prinaša. Pritiska nikoli ne čutim, saj sem bil skozi vse svoje nogometno življenje vajen igranja za velike klube z velikimi zahtevami. Delati v nogometu je privilegij, saj je to nekaj, kar imamo radi. Danes je veliko ljudi, ki opravljajo delo, ki ga ne marajo, vendar ga morajo opravljati, saj ta služba omogoča preživetje njim in njihovim družinam. Uživam v vsakem trenutku svojega dela v nogometu. Rad delam kot trener in rad opazujem igralce, kako skozi ta proces napredujejo. Do igralcev in v sodelovanju z upravo sem vedno iskren. Tako sem delal od nekdaj in tako bom delal, dokler bom deloval v nogometu. Dogaja se tudi, da v Ljubljani srečam veliko ljudi iz Indije, ki spremljajo nogomet in zdaj z veseljem spremljajo tudi naše delo v NK Radomlje.

Nekaj slovenskih klubov ste že spoznali kot tekmece, druge ste najverjetneje spremljali tudi prek televizijskih prenosov. Kako po prvih izkušnjah ocenjujete kakovost slovenske lige? Se strinjate z ugotovitvijo, da lahko v njej vsak premaga vsakogar?

• • Mislim, da je slovenska liga zelo zanimiva in izenačena. Strinjam se, da lahko vsak premaga vsakogar, saj odločajo malenkosti. Menim, da ima Prva liga Telemach še veliko prostora za napredek in razvoj. To je področje in naloga zveze, ki mora spremljati sodobne smernice ter razvoj nogometa, da bi ligo dvignila na še višjo raven. Nekateri klubi vlagajo v svoje mlade igralce in njihov razvoj, drugi pa se odločajo za uvoz tujih igralcev in kratkoročno vizijo. Vse to so legitimne odločitve in vsak ima pravico delati tako, kot želi. Vesel sem, da sem prišel delat v slovenski nogomet.

Zdaj vas čaka gostovanje v Murski Soboti, kjer se boste pomerili z ekipo svojega prijatelja Mitje Möreca. Kakšen je načrt za obračun z Muro in kaj bo po vašem mnenju odločilno?

• • Ne glede na to, kje igramo, imamo v NK Radomlje načrt in vizijo, da na vsaki tekmi igramo na zmago. Igrati želimo napadalen nogomet z veliko posesti žoge, rotacijami, ritmom in intenzivnostjo. Želimo, da se naši igralci navadijo igrati v visokem ritmu, zato želimo tudi raven treningov ohranjati na visoki ravni. Mislim, da igralci uživajo v delu, in vesel sem, ko jih vsak dan na treningih vidim nasmejane. Seveda želimo ta prestopni rok do konca izkoristiti kar najbolje in upamo, da bomo z vsakim dnem boljši in močnejši.

S trenerjem Mure vas veže prav posebna vez, kajne?

• • Res je. Z Mitjo se poznava že dolgo, skupaj sva igrala v Izraelu in najino prijateljstvo traja že vrsto let. Pogosto se pogovarjava o nogometu, pa tudi o številnih drugih stvareh. Poznata se tudi najini družini. Vesel sem, da se je vrnil v Muro in da bo s svojimi sodelavci poskušal klub dvigniti na višjo raven. Je človek, ki ga izjemno cenim. Upam na dobro tekmo, zmaga pa naj boljša ekipa.

Omenili ste, da vaš brat živi in dela v Ljubljani, zato ste slovensko prestolnico najverjetneje obiskali že pred prihodom v Radomlje. Kako dobro jo poznate? Si ob številnih službenih obveznostih vzamete tudi kaj časa za sprehod po mestu in spoznavanje njegovega utripa ali ste trenutno povsem osredotočeni na nogomet?

• • Kot sem že dejal, moj brat na slovenskem trgu dela že več kot 15 let. Z ženo in otroki že dolgo živi v Ljubljani. Vsi so tukaj že vrsto let, tu delajo in so del Slovenije. Velikokrat sem jih obiskal in v Sloveniji z njimi ter prijatelji vedno zelo rad preživljam čas. Včasih prosti čas izkoristim za obisk pri njih, včasih pa se odpravim v središče Ljubljane. Najraje grem v naravo in raziskujem čudovito slovensko pokrajino. Prihodov v Slovenijo se spominjam še iz časov, ko sem bil majhen deček in smo v obdobju nekdanje Jugoslavije vsi potovali v okviru šolskih ekskurzij. Tukaj sem vedno rad in v Slovenijo se bom vedno z veseljem vračal.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#ivanvukomanović

1. SNL

Radomlje