Slovenija na Euru 2024 skozi nogometni ples številk: V čem je bila Kekova četa v Nemčiji najboljša in v čem bi lahko bila boljša?

Objavjeno 4. julija 2024 4. julija 2024

Foto: Vid Ponikvar / Sportida

Danska, Srbija, Anglija in Portugalska so reprezentance, ki Slovenijo na tokratnem evropskem prvenstvu niso uspele premagati. Cristiano Ronaldo in soigralci so potrebovali šele enajstmetrovke, da so napredovali v četrtfinale… Toda ne samo Ronaldo. Tudi Harry Kane, Rasmus Hojlund, Dušan Vlahović in še bi lahko naštevali – napadalci, ki se proti Sloveniji niso naigrali. To je samo nekaj dejstev, ki jih slovenski izbrani vrsti ne bo mogoče nikdar odvzeti, mi pa smo v sodelovanju s SloStats pogledali, kaj še pravijo številke po koncu slovenskih nastopov na turnirju v Nemčiji.

Podatek, ki velikokrat ne pove vsega

Slovenija je bila na nemških zelenicah takšna, kot smo jo napovedali že pred začetkom Eura 2024, ko smo pisali o kompaktnem, srednjem ali nizkem bloku Matjaža Keka v njegovem najljubšem in značilnem sistemu 4-4-2. Slovenija je večinoma poizkušala svojo postavitev držati v srednjem bloku, a kakovost in slog nasprotnika ter rezultat, ki jim je šel na roko pri vseh tekmah, jih je silil v nekoliko nižjo postavitev. To se je najbolj odražalo na posesti žoge, kjer so po štirih odigranih tekmah zasedli zadnje mesto s povprečno posestjo žoge na tekmi 35,5%. Podatek, ki sam po sebi niti ni zaskrbljujoč, saj so principi in slog igre Slovenije pod vodstvom Matjaža Keka jasno začrtani – branjenje v srednjem ali nizkem bloku z nižjo posestjo ter po osvojenih žogi raniti nasprotnika s svojo hitrostjo v obliki protinapadov. O tem govori tudi podatek, kje je Slovenija poizkušali odvzemati žoge; namreč 71,4% vseh poizkusov so izvedli v svoji obrambni tretjini igrišča.

Podaje

Slog branjenja je posledično prinašal tudi nekaj specifike, ko je imela Slovenija žogo v svoji posesti. Skupaj so Kekovi izbranci zbrali 1252 podaj, od katerih je bilo 940 uspešnih, in to prinaša 75% uspešnost. Največ uspešnih med igralci so zbrali Adam Gnezda Čerin (124), Žan Karničnik (116) in Jaka Bijol (107). Ni skrivnost, kako slovenska reprezentanca gradi svoje napada, in s tem je kot pričakovano nadaljevala tudi na evropskem prvenstvu. Uporaba dolgih žog je bil zaščitni znak že v kvalifikacijah in trend se je nadaljeval, saj je moštvo Matjaža Keka na štirih tekmah zbralo 266 dolgih podaj, kar jo uvršča na drugo mesto med vsemi. 21,2% vseh njenih podaj je bilo dolgih, kar jo uvršča na prvo mesto.

Preberi več

Napad

Morda segment igre, v katerem je imela slovenska reprezentanca še največ prostora za napredek. A težava je bila, kot smo že omenili v skupinskem delu, za vse reprezentance podobna. Tudi po prvem krogu izločilnih dvobojev so bila moštva uspešna manj od pričakovanj. Skupno so tokrat na osmih tekmah moštva ustvarila xG (pričakovano število zadetkov) v višini 24,15, dejansko pa so videli “le” 19 golov. Slovenija je na svojih štirih tekmah ob 35 strelih ustvarila vrednost xG v višini 3,2, a zadela dvakrat, kar prinaša konverzijo strelov 5.7% in jo uvršča pred Dansko, Srbijo, Belgijo, Francijo in Ukrajino. Med igralci je največ strelov sprožil Benjamin Šeško, ki je zbral 8 strelov (4 v okvir gola, xG 0,91) sledita pa mu Andraž Šporar 7 strelov (1 v okvir gola, xG 0,98) in Adam Gnezda Čerin 4 streli (1 v okvir gola, xG 0,26).

Slovenski zid

Na drugi strani pa segment igre, ki ga je Slovenija izvajala skoraj v popolnosti. Kompaktno, agresivno in disciplinirano moštvo je na vseh štirih tekmah izvajalo naloge dosledno po navodilih selektorja Matjaža Keka in njegovega strokovnega štaba. O tem je najbolj zgovoren podatek, da so prejeli le dva zadetka, manj sta jih prejela le Francija in Španija (oba po 1). Podatek, ki pove dovolj o obrambni predstavi slovenskih fantov… A vseeno, proti slovenskim vratom so moštva usmerila 62 strelov in ustvarila xG 6,1, kar priča tudi o tem, kako dobro je svoje delo opravil kapetan Jan Oblak. Slovenija pri obrambnih akcijah po odigranih tekmah v 1/8 finala zaseda prvo mesto pri izbijanju žog (142) in pri poizkusih odvzema žoge (79), pri čemer so tudi najuspešnejše moštvo, saj so bili uspešnih 35-krat. Pri igralcih sta bila, kot pričakovano, najbolj dejavna Jaka Bijol in Vanja Drkušić, ki sta skupaj blokirala 9 strelov, izbila 62 žog in osvojila 59,5% talnih dvobojev z nasprotniki.