Mladi upi – Erik Milošević (Brinje Grosuplje): Ob ograji Bonifike gledal treninge, dokler starša nista popustila in ga vpisala na nogomet
Planet nogomet je medijski sponzor kluba NK Brinje Grosuplje!

Foto: Nikola Mitić / Sportida
V nogometu se nekatere odločitve zdijo nenavadne predvsem tistim, ki jih opazujejo od daleč in ne poznajo pravega ozadja. Ko je Erik Milošević na začetku letošnjega leta zapustil Maribor in se preselil k Brinju, je marsikdo privzdignil obrv. Mladi Primorec je vendarle odhajal iz enega največjih slovenskih klubov v okolje, ki je bilo tedaj precej bolj oddaljeno od žarometov slovenskega nogometa. Danes, ko pri komaj 19 letih Erik Milošević že igra v Prvi ligi Telemach, je njegova odločitev videti precej drugače.
“Ne, ne obžalujem, da sem prestopil. Nikakor. Maribor mi je dal veliko in tam sem se ogromno naučil. Toda pri Brinju pa sem dobil novo priložnost in predvsem veliko igram. Tudi med člani. Vesel sem, da sem danes tukaj, in upam, da bom še naprej napredoval in upravičil zaupanje,” je za Planet nogomet uvodoma povedal Erik Milošević, ki je z Brinjem naredil natanko tisto, kar si želi vsak mlad nogometaš: izbral je okolje, v katerem lahko igra, v katerem se lahko razvija, v katerem mu zaupajo in v katerem so mu pomagali tlakovati pot od mladincev k članom. Pot, ki je marsikdo ne uspe prehoditi…

In ko je priložnost med člani dejansko prišla, je leta 2007 rojeni Erik Milošević ni zgolj sprejel. Začel jo je izkoriščati. Pri devetnajstih letih je že del slovenske nogometne elite, začetek njegove prve prvoligaške zgodbe pa daje slutiti, da se med precej starejšimi in izkušenejšimi nogometaši ne namerava zadovoljiti zgolj z vlogo mladeniča, ki nabira dragocene minute. “Nisem presenečen, sem pa zelo vesel in ponosen. Vedno sem verjel vase in veliko delal za to, da sem danes tukaj. Vem pa, da me čaka še veliko dela,” ostaja z nogama trdno na tleh krilni nogometaš, ki je doslej v 1. SNL odigral 5 tekem in v statistiko že vpisal 2 podaji.
Erik Milošević: “Res sem vesel, da sem lahko del tega”
Pri tem mu pomaga tudi okolje, ki se je v Grosuplju v zadnjem obdobju precej spremenilo. Brinje je svojo mlado zasedbo dopolnilo z več izkušenimi nogometaši, za igralca pri devetnajstih letih pa takšna garderoba lahko pomeni skoraj toliko kot trening na igrišču. “Zelo veliko. Od njih se lahko vsak dan kaj novega naučim. Vedno so pripravljeni pomagati z nasvetom, na igrišču in izven njega. Vzdušje v ekipi je res super in vesel sem, da sem lahko del tega,” pravi obetavni Koprčan, ki prihaja iz samega centra tega obalnega mesta.
Prav zato se – jasno – njegova nogometna zgodba seveda ni začela ne v Grosuplju ne v Mariboru. Začela se je na Obali, ob ograji Bonifike, kjer je kot otrok opazoval treninge in čakal, da bosta starša vendarle popustila njegovi želji po nogometu. Popustila sta, ko je bil star sedem let. Danes je Milošević devetnajstletni prvoligaški nogometaš, ki Cristiana Ronalda občuduje zaradi njegove discipline in zmagovalne miselnosti, za svojega najtežjega tekmeca pa ne izbere branilca, ki mu stoji nasproti. Izbere kar samega sebe.
Erik Milošević se je slovenski nogometni javnosti predstavil kot naslednji gost naše rubrike Mladi upi.

1. Kje in kdaj si začel trenirati nogomet?
-
- Nogomet sem začel trenirati v Kopru, ko sem bil star 7 let. Pred tem sem preizkusil kar nekaj športov, ampak me je vedno najbolj vleklo na Bonifiko. Velikokrat sem ob ograji gledal treninge, dokler nista starša končno popustila in me vpisala na nogomet.
2. Kdo te je navdušil za nogomet in kdo je najbolj vplival nate v nogometu?
-
- Za nogomet sem se navdušil kar sam, žoga je bila od malega vedno nekje zraven. Največ pa mi je pomenila podpora družine, predvsem dedija. Spremljal je vsako mojo tekmo, po njej pa je skoraj vedno sledila še najina analiza. Žal ga danes ni več med nami, ampak njegovi nasveti ostajajo z mano.
3. Kaj ti je najbolj všeč pri nogometu?
-
- Najbolj so mi všeč tekme, občutek na igrišču in želja po zmagi. Pa seveda ekipa, skupaj doživiš ogromno lepih trenutkov, čeprav tudi kakšnega malo manj lepega.
4. Tvoj najljubši nogometni trenutek doslej?
-
- Težko izberem samo enega, ampak zagotovo je eden najlepših trenutkov podpis moje prve pogodbe za člansko ekipo in priložnost za igranje v prvi ligi. To so bile moje sanje že od malega.

5. Zakaj je po tvojem nogomet najboljši šport na svetu?
-
- Ker nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Ena akcija ali en gol lahko spremeni celo tekmo. Pa tudi občutek, ko zmagaš skupaj z ekipo, je res nekaj posebnega.
6. Kdo je tvoj nogometni vzornik – domači in tuji?
-
- Cristiano Ronaldo. Všeč mi je njegova zmagovalna miselnost, disciplina in to, koliko dela vlaga vase. Dokazuje, da talent ni dovolj in da je za uspeh treba res veliko delati.
7. Kdo je tvoj največji in najtežji tekmec in zakaj?
-
- Verjetno kar jaz sam. Vedno želim biti boljši kot včeraj in od sebe pričakujem veliko. Najtežje je včasih premagati samega sebe.
8. Kaj je po tvojem najpomembnejša lastnost uspešnega nogometaša?
-
- Najpomembnejša je prava miselnost. Moraš verjeti vase in ostati pozitiven tudi takrat, ko ne gre vse po načrtih. Brez discipline in vztrajnosti pa boš težko prišel do svojega cilja.

9. Kaj je zate najtežje na poti do uresničitve nogometnih sanj?
-
- Najtežje je, da se mora na tej poti res veliko stvari ‘poklopiti’. Moraš trdo delati, se dokazovati, ostati zdrav in dobiti pravo priložnost ob pravem času in jo tudi izkoristiti. Na nekatere stvari pa enostavno nimaš vpliva.
10. Kako se spopadaš z razočaranjem po porazih?
-
- To je verjetno eden najtežjih delov nogometa. Po porazu ali razočaranju si dam kakšen dan ali dva, da vse skupaj predelam. Potem pa moraš čim prej dati glavo na pravo mesto, se pobrati in iti naprej.
11. Kje se vidiš čez 10 let?
-
- Čez 10 let se vidim kot profesionalni nogometaš. Imam velike cilje, ampak grem korak za korakom. Če bom zdrav, vztrajen in bom dobro delal, verjamem, da lahko pridem daleč.
12. Za koga od svojih soigralcev (zdajšnjih in prejšnjih) si prepričan, da bo uspel v nogometu in zakaj?
-
- V mlajših selekcijah sem igral z res veliko talentiranimi fanti – Koren, Kurtović, Brankovski, Golič… In verjetno sem še marsikoga nenamerno izpustil. Naj mi ne zamerijo. Od trenutnih soigralcev pa želim čisto vsem maksimalen uspeh. Vidim, koliko delajo in se trudijo, in zame so že zdaj pravi profesionalci.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet



