Je Rierina čarobna palica dokončno zlomljena? V Frankfurtu namesto evforije vlada apatija, navijači pa obupujejo nad “zvezdniki”
Vir fotografije: Eintracht Frankfurt
V Frankfurtu so porazi v preteklosti že bili sprejeti z dvignjeno glavo, a le pod pogojem, da je ekipa na igrišču pustila srce. Spomnimo se oktobrskega izpada iz pokala proti Dortmundu – kljub porazu po enajstmetrovkah so navijači svoje ljubljence nagradili z aplavzom. Danes je slika povsem drugačna. Po domačem porazu proti Leipzigu (1:3) v mestu ob Majni vlada apatija, ki je Frankfurt ne pomni že dolgo.
Prizor, ki pove vse: Na tribunah se je videl napis sedežev
Stadion Deutsche Bank Park je znan po svojem peklenskem vzdušju, a tokrat so navijači obupali že precej pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Odhod domov je bil tako masoven, da se je na prazni tribuni izrisal beli napis sedežev “Eintracht vom Main”. Trenutno enostavno nikogar več ne vleče na stadion.
“Mi smo tisti, ki moramo prenesti ogenj na tribuno,” je bil po tekmi jasen trener Albert Riera, a športni direktor Markus Krösche je bil v svoji analizi za Sport1 precej bolj neizprosen: “Ne igramo dobrega nogometa. Moramo se pogledati v ogledalo. Gledalce moramo potegniti s sabo, a nam ne uspeva. Manjka nam tempa, predvsem v napadu.”
Vse, kar je o podobi Eintrachta imel za povedati tamkajšnji snovalec kadrovske politike, si lahko ogledate na tej povezavi oziroma v spodnjem videoposnetku.
Sezona nihanj in zvezdniki, ki čakajo na poletje
Kritike letijo predvsem na stabilnost ekipe. Krösche opozarja, da moštvo letos preprosto ne zmore odigrati 90 minut na svojem maksimumu, kar vodi do bizarnih nihanj. Navijači so siti velikih imen brez pravega učinka, ki delujejo, kot da komaj čakajo konec sezone.
Glede na to, da se poleti obeta velik remont in bo marsikateri nosilec igre zapustil klub, se zdi, da so misli igralcev že drugje. Po porazu proti Leipzigu pred mikrofone niso stopili niti tisti najbolj izkušeni.
Evropski finale v Frankfurtu, igralce pa je treba prositi za motivacijo?
Najbolj bizaren podatek pri vsem skupaj je dejstvo, da ima Eintracht kljub krizi še vedno realne možnosti za uvrstitev v ligo Europa. To je tekmovanje, ki ga imajo v Frankfurtu najraje, še posebej ker bo prihodnje leto finale prav na njihovem stadionu.
“Igralce moramo motivirati, da bodo v naslednji sezoni spet poslušali evropske himne,” pravi Riera. Dejstvo, da je za takšen cilj sploh potrebna dodatna motivacija, je za klub takšnega renomeja precejšnja sramota. Riera sicer verjame, da bodo zmagali na treh od zadnjih štirih tekem in dosegli cilj, a trenutno mu v Frankfurtu ne verjame skoraj nihče več.
Kam je izginili Rierin “zlati dotik”?
Ob vsem tem dogajanju v mestu ob Majni pa se v slovenski in nemški nogometni javnosti poraja isto ključno vprašanje: je čarobna palica nekdanjega stratega Olimpije in Celja dokončno zlomljena? Zdi se, da tisti famozni “zlati dotik”, s katerim je Albert Riera v slovenski ligi zbiral lovorike in ekspresno hitro spreminjal miselnost ekip, počasi, a vztrajno izginja.
Če smo bili v Stožicah in knežjem mestu navajeni, da so igralci za Španca “jedli travo” in brez vprašanj sledili njegovi drzni taktični viziji, so v Frankfurtu naleteli na trd zid. Njegove ideje, visoko zastavljeni cilji in motivacijski govori, ki so v Sloveniji delovali kot katalizator uspeha, v garderobi Eintrachta očitno ne naletijo več na plodna tla. Namesto evforije in napadalnega nogometa zdaj navijači spremljajo ekipo, ki deluje zmedeno, brez prave energije in identitete.
Riera je ob prihodu v Nemčijo sicer še kazal znake svoje stare forme in sprva navdušil z nekaj rezultati, a trenutna apatija na tribunah in na igrišču kaže na globlji razkol. Vprašanje je, ali je Riera v zahtevnejšem okolju Bundeslige trčil ob svoje limite ali pa so zvezdniki Eintrachta preprosto postali imuni na njegove metode. Čas se izteka, možnosti za popravni izpit pa je vse manj. Bo Špancu do konca sezone uspelo iz rokava potegniti še zadnji adut in najti tisti atom energije za preobrat, ki bi Frankfurtu vendarle prinesel evropsko jesen, ali pa se bo njegova nemška avantura končala precej bolj klavrno, kot se je začela? (vm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
