Planet nogomet obiskala slovenska vratarka Sara Nemet, ki se je letos poleti vrnila med vratnici Mure: “Občutki so fenomenalni!”
Tekst in foto: Urban Lesjak
Sezona 2025/26 je v polnem zamahu tudi že v 1. SŽNL, kjer so vse oči tudi tokrat usmerjene v Muro. Bodo Prekmurke vnovič gladko upravičile vlogo favorita? Se bodo črno-bele vnovič sprehodile do naslova, kot je bilo temu tako v preteklem tekmovalnem letu? Jih bo sploh kdo uspel premagati? Za zdaj se v Fazaneriji ne smejo pritoževati nad formo v 1. SŽNL, zasluge za dobre igre pa ima tudi Sara Nemet.
27-letna Sara Nemet je za zdaj na petih ligaških tekmah klonila le enkrat. Boljšega začetka nove avanture si ne bi mogla želeti. Toda igranje za Muro je zanjo tako ali tako nekaj, kar ni ravno povsem novo. Zadnja leta se je že res dokazovala v Ljubljani, a je pred prestopom k Olimpiji že igrala prav v Murski Soboti.
Po uvodnih nekaj tednih sezone 2025/26 je Sara Nemet obiskala Planet nogomet, se dotaknila tako preteklosti kot tudi prihodnosti, obenem pa spregovorila in o klubskih in seveda o osebnih pričakovanjih od mesecev, ki prihajajo.
Sara, letos si se vrnila v Muro, svoj domači klub. Kako se počutiš znova v prekmurskem okolju, kjer te vsi dobro poznajo, in kako to vpliva na tvojo igro?
Občutki so fenomenalni. Po več pogovorih z vodstvom kluba sem vesela, da sem se odločila vrniti domov. V klubu so me zelo lepo sprejeli, nekaj igralk sem seveda poznala že od prej, z nekaterimi pa sem zaigrala prvič, a sem se hitro vključila v ekipo in mislim, da smo se lepo povezale.
Si ena ključnih članic Mure. Kako se gradi avtoriteta med soigralkami in kako pomembno je medsebojno zaupanje med vratarko in obrambo?
Po mojem mnenju je vsaka igralka ključna. Vse igramo za isti cilj in vsaka šteje, vsaka je izjemnega pomena za ekipo kot celoto. Avtoriteto imajo trenerji, med igralkami pa je prva na čelu kapetanka. V ekipi je res pomembno, da se spoštujemo, si pomagamo in tako lažje pridemo do zastavljenih ciljev. Zaupanje je ključ do dobre igre. Če si med sabo ne zaupamo oziroma vodstvo kluba ne zaupa v nas, se lahko na naši poti hitro kaj zalomi. Tudi če sam vase ne zaupaš, se ti dogajajo napake in sčasoma jih delaš vedno več. Zato je psihološka priprava res pomembna: najprej moraš zaupati vase, nato pa še v svoje soigralke. Seveda vsi delamo napake, a pomembno je, da si ena drugi krijemo hrbet in pomagamo.
Letos ste igrali tudi v kvalifikacijah za ligo prvakinj. Kaj je tisto, kar vam je zmanjkalo za napredovanje v zadnji krog kvalifikacij? Vseeno verjamete v jesen v Evropi?
Po mojem mnenju nismo bile z glavami čisto pri stvari. Vedele smo, da si z zmago na prvi tekmi zagotovimo kvalifikacije za vstop v Europa Cup, zaradi česar je bil poraz na drugi tekmi nekoliko manj boleč. Imeli smo težave z manjšimi poškodbami, predvsem pa z odsotnostjo naše kapetanke Špele Kolbl. Mislim, da je bil to velik šok, ki je vplival na našo igro, saj nam je v napadu res manjkala. Res pa je tudi, da so Katowice odigrale dobro tekmo in so bile ta dan premočne za nas.
Pred nekaj sezonami si se za nekaj tekem v Slovenskih goricah preizkusila tudi v futsalu. Kako so te izkušnje z manjšim igriščem, hitrejšo igro in drugačno dinamiko vplivale na tvoje vratarske sposobnosti v nogometu? Te mika, da bi se še kdaj preizkusila v tem športu?
Ja, res je, rabila sem pavzo od velikega nogometa. Mislim, da se dobro znajdem tudi na manjšem golu, sem precej energična in mi futsal morda tudi zato leži. Je pa futsal veliko hitrejši od nogometa. Igrišče je manjše, kar pomeni več strelov na gol, več situacij ena na ena, več vršenja pritiska igralk na vratarko – kar pa mi je pomagalo, da zdaj v nogometu sprejemam bolj zrele odločitve, ko sem pod pritiskom, ter hitreje in bolj spretno reagiram v situacijah ena na ena. Za zdaj bom nadaljevala v velikem nogometu, morda pa se kdaj, ko bom prenehala z njim, vrnem tudi k futsalu.
Zdaj že nekaj časa igraš na res visoki in zavidljivi ravni. Kaj v tvojem treningu, mentalnem pristopu ali življenju zunaj igrišča misliš, da je najbolj pripomoglo k dvigu forme?
Po mojem mnenju je k dvigu moje forme največ pripomogel moj prejšnji trener vratarjev iz Olimpije, Robert Majdič. Veliko mi je pomagal z drugačnim razmišljanjem, novimi tehnikami, pristopom, fizično pripravo ter mi dajal veliko podpore. Veliko pa k temu zdaj pripomore tudi strokovno vodstvo Mure – Vladimir Kokol, Damjan Vuzem, Domen Kotnjek in drugi. Res delajo na tem, da napredujemo in dvigujemo formo. Znajo nas psihološko in fizično pripraviti na višjo raven (na primer evropske tekme), kar ti da več samozavesti in zaupanja vase – to pa se nato odraža na igrišču.
V svoji karieri si doživela že številne uspehe. S Pomurjem si 5-krat osvojila prvenstvo, 6-krat pokal in se 2-krat uvrstila v šestnajstino finala lige prvakinj, 1-krat pa si pokal osvojila tudi z Olimpijo. Kateri dosežek ti pomeni največ in zakaj?
Vsak dosežek mi veliko pomeni. Nimam takšnega, ki bi ga posebej izpostavila. Vsi ti dosežki in trenutki so bili zelo lepi, hvaležna in vesela sem, da sem lahko bila del njih. Veselim pa se tudi trenutkov in dosežkov, ki še prihajajo.
Biti vratarka je zahtevno – vsaka napaka je vidna. Kako se pripravljaš na trenutke, ko moraš ostati popolnoma mirna pod pritiskom?
Res je, velikokrat ni nikogar več za mojim hrbtom, ki bi namesto mene popravil mojo napako. A napake se dogajajo in se tudi bodo – to ni nič slabega. Iz vsake napake se lahko nekaj naučimo, to nam je vodilo, da moramo naslednjič paziti oziroma se izboljšati. Res pa je, da si pogosto deležen velikih pritiskov zunaj igrišča, ampak pomembno je, da obdržiš fokus, garaš dalje in se dokažeš na novih tekmah. Jutri je nov dan. Morda sem to pridobila z leti, saj imam zdaj že veliko izkušenj.
Nogomet je tudi psihološka igra. Kako se soočaš z dnevi, ko stvari ne gredo po načrtu, in kaj ti pomaga ostati motivirana?
Seveda imamo vsi slabe dneve, ko nam nič ne gre od rok. Jaz poskusim malo zadihati, sprostiti glavo oziroma jo resetirati. Na vsakem treningu in tekmi se trudim dati svoj maksimum. Trenutno mi motivacije ne manjka. Rada bi dosegla še nekaj v življenju, zato tudi takrat, ko mi ne gre, delam dalje. Vem, da če obupam, ne bom napredovala in bom ostala na istem mestu.
Kdo ali kaj te navdihuje v profesionalnem nogometu?
Trenutno sama sebe. Rada imam ta šport, težko mi je živeti brez njega. Uživam v igri, kar se mi zdi, da se tudi opazi. Zakaj bi zdaj pustila nekaj, v čemer sem lahko še boljša?
Kaj lahko navijači Mure pričakujejo od tebe v tej sezoni in kakšna so tvoja pričakovanja? Dvojna krona?
Vem, kaj se pričakuje od mene, in to poskušam dati na vsakem treningu in tekmi. Vedno dajem svoj maksimum – to dokazujem s svojim trdim delom in željo – ter poskušam pomagati ekipi, da dosežemo zastavljen cilj, ki je vsekakor osvojitev nove dvojne krone.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
