Planet nogomet obiskal Žan Žužek, ki v Turčiji redno spremlja dogajanje v Sloveniji: O reprezentanci ne razmišlja, ve pa, kaj potrebujeta Olimpija in Maribor
Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: Genclerbirligi
Medtem ko imajo nekateri najvidnejši slovenski branilci na začetku sezone 2025/26 tudi nekaj težav, se Žan Žužek nad osebno formo v Turčiji ne sme pritoževati. Igra veliko, igra tudi dobro, čeprav je to njegova prva izkušnja v tamkajšnji najmočnejši ligi. Genclerbirligi se medtem spopada s klasičnimi težavami novinca med elito, a je v preteklem krogu premagal Sešlarjev Eyupspor in lažje zadihal.
28-letni Žan Žužek je pred gostovanjem pri Kayserisporu, ki ima na lestvici le točko več, kar dovolj pove o pomembnosti obračuna, obiskal Planet nogomet, potegnil črto pod svoje uvodno leto v Turčiji, pogledal v prihodnost, se dotaknil slovenske reprezentance in pokomentiral tudi dogajanje v Prvi ligi Telemach, ki jo še vedno pozorno spremlja.
Po enem letu v Turčiji, kako se počutiš? Se je kulturni šok umiril in si navajen na nov način življenja?
Počutim se odlično. Ankara je mesto, v katerem se za vsakogar nekaj najde, zato se ni bilo težko prilagoditi. Verjetno tudi zato, ker je bila pretekla sezona zame in za ekipo tako uspešna, kar vedno olajša življenje na tujem.
Igral si dve sezoni v Italiji, zdaj si drugo sezono v Ankari. Se tu bolje počutiš? Misliš, da je bila prava odločitev selitev iz Barija?
Težko je primerjati ti dve državi, saj sta to dva povsem različna svetova – tako glede življenja kot tudi glede mentalitete in sistema dela. Po drugi sezoni v Italiji, ki je bila zelo težka in naporna, mi je menjava okolja zagotovo prišla prav. Ob selitvi nikoli ne veš, ali je odločitev prava ali ne, po enem letu v Turčiji pa lahko rečem, da je bila odlična.
Kaj pa glede hrane? Je boljša turška ali italijanska kuhinja?
Tukaj ni dileme. Italijanska hrana nima konkurence, čeprav uživam tudi v turški.
Tako doma kot zdaj v Turčiji si izkusil igranje v drugi ligi, napredovanje in igranje med prvoligaši. V Sloveniji je razlika ogromna, kako pa je v Superligi?
Ja, zanimivo. V Sloveniji sem s Koprom priboril napredovanje v Prvo ligo Telemach, v Bariju je zmanjkala ena minuta, v Turčiji mi je uspelo že prvo sezono. Razlika se mi ne zdi velika, saj je tudi druga turška liga zahtevna, z ogromno kakovostnimi nogometaši. Najbolj se razlika opazi med velikimi štirimi klubi, med katerimi sta seveda Galatasaray in Fenerbahče, ter vsemi ostalimi, predvsem zaradi neskončnih finančnih vložkov teh klubov.
View this post on Instagram
Kakšne so v tej sezoni ambicije tvojega Genclerbirligija? Na začetku ste imeli ogromno smole, zdaj pa je končno prišla zmaga. Se že čutijo kakšni pritiski, ki so za turški nogometaš nekaj povsem običajnega, ali ni bilo nič strašnega?
Prvotni cilj v prvi sezoni je seveda obstanek v Superligi, kar je vedno težka naloga za nove klube z manjšim proračunom. V začetku sezone smo imeli ogromno smole, kar je tudi posledica zelo poznega in obsežnega kadrovanja. Upam, da se bo zdaj, ko je ekipa formirana, sreča obrnila na našo stran. Zaenkrat še ni pritiskov, bo pa nujno potrebno začeti nabirati točke proti ekipam našega ranga.
Turčija je znana po odlični nogometni infrastrukturi. Kako je igrati na takih objektih? So res tako napredni?
Kar se tiče infrastrukture, moram priznati, da sem zelo pozitivno presenečen. Od trening centrov do najsodobnejših stadionov – ogromne garderobe, masažne sobe, ogrevalne sobe, bazeni. Kar se tiče tega, je vse na najvišji ravni. V Superligi je tudi obisk navijačev zelo visok, kar doda dodaten čar celotni izkušnji.
Že v začetku prvenstva si bil po tekmi in nesrečnem porazu v Gaziantepu izbran za igralca tekme in uvrščen v ekipo kroga. So s tem zrasle tudi osebne ambicije? Morda pričakuješ tudi klic v slovensko reprezentanco, ki bi si ga po mnenju številnih nogometnih strokovnjakov zagotovo zaslužil?
Na začetku aktualne sezone sem po naključju štiri od petih tekem odigral na položaju veznega igralca, kar mi ni tuje, saj sem po izobrazbi vezist. Vse tekme sem roko na srce odigral zelo solidno, dosegel sem tudi gol. Kar zadeva izbrano vrsto Slovenije, pa… Reprezentanco spremljam in seveda navijam zanjo. Vpoklic je vedno velika čast, vendar o tem trenutno, če sem povsem iskren, ne razmišljam. Ekipa je že nekaj časa skupaj in le redko prihaja do sprememb. Na to ne morem vplivati, lahko pa vplivam na svoje igre in napredek. To je tudi tisto, čemur v tem trenutku posvečam največ pozornosti.
Čeprav te ni že tri leta, še vedno spremljaš slovensko ligo? Tvoja dva kluba, Koper in Domžale, sta v popolnoma drugačni situaciji. Imaš kakšno mnenje o tem?
Slovensko ligo redno spremljam, prav tako bivše soigralce in prijatelje. Koper zadnja leta dela odlično, kar se vidi po prodaji igralcev, tudi rezultatsko so zelo uspešni. Težko se je kosati s finančno močnejšimi klubi, pa jim to vendarle odlično uspeva. Kar zadeva Domžale, je zgodba popolnoma drugačna in s cmokom v grlu spremljam, kaj se tam dogaja. Bil sem v stiku z nekaterimi nogometaši, v živo sem si ogledal dodatne kvalifikacije za popolnitev lige. Zelo mi je žal za vse delavce v klubu, ki so oziroma so bili tam že od samega začetka, ko sem začel. Upam, da se klub čim hitreje opomore in vrne na mesta, kjer je v preteklosti že bil.
Kaj pa situacija v Olimpiji in Mariboru?
Olimpija in Maribor sta dva največja slovenska kluba. Naša liga potrebuje močno Olimpijo in močan Maribor, toda z ogrodjem, sestavljenim iz slovenskih igralcev, ki cenijo, kaj pomeni igrati za taka kluba. Mislim, da sem s tem povedal vse.
Trenutno prepričljivo vodi četa Alberta Riere. Misliš, da lahko Celjani končajo sezono neporaženi, kot jim je cilj?
Celje je odlična ekipa z vrhunskim trenerjem. V zadnjih dveh tekmah proti Kopru in Primorju, ko so se vrnili po zaostanku, so pokazali, da imajo karakter. Ni nemogoče, bo pa zelo težko, saj je slovenska liga znana po tem, da lahko vsak premaga vsakogar.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
