Cristiano Ronaldo prekinil molk in razkril čisto vse: “Jesus 2-krat prelomil besedo! Kaznujte me! A Portugalska ni končana zgodba!”
Vir fotografije: Nogometna zveza Portugalske
Cristiano Ronaldo je prekinil molk in brez olepševanja razkril svojo plat spora, zaradi katerega je pred dnevi kar sredi lige narodov zapustil portugalsko reprezentanco. Legendarni kapetan Portugalske je priznal lastno napako in se opravičil navijačem ter soigralcem, hkrati pa selektorju Jorgeju Jesusu očital, da je kar dvakrat prelomil dano besedo. Ob tem je zares zelo, zelo podrobno in na dolgo ter široko opisal dogajanje, ki je pripeljalo do njegovega odhoda iz reprezentančnega tabora.
Izjava Cristiana Ronalda v celoti:
To je resnica o tem, kaj se je zgodilo z Jorgejem Jesusom. Kot sem obljubil, sem se odločil, da v prvi osebi in neposredno opišem okoliščine, povezane z zadnjim reprezentančnim zborom. Po svetovnem prvenstvu 2026 sem pripravil pismo Portugalcem, ki ga še vedno hranim in v katerem so zapisane besede, ki jim jih želim nameniti, ko bom dokončno zapustil našo reprezentanco.
Po koncu tekmovanja, že med letom iz Združenih držav Amerike, me je predsednik zveze prosil in vztrajal, naj še enkrat premislim o odločitvi o slovesu, saj je Portugalska nogometna zveza želela, da nadaljujem. Takoj zatem me je vprašal za mnenje o sedanjem selektorju, o katerem je razmišljal skupaj z nekaterimi drugimi imeni, ki mi jih ni razkril. Predsedniku zveze sem povedal, da bi bila po mojem mnenju to prava izbira. Zato sem bil na dan, ko so predstavili sedanjega selektorja, njegovega imenovanja iskreno vesel. Bila je prava odločitev, kar potrjujejo tudi rezultati. Nekaj dni pozneje me je novi selektor prvič kontaktiral in mi povedal, da bi se rad osebno sestal z mano. Strinjal sem se in dogovorila sva se za konec mojega dopusta. Sestala sva se v Cidade do Futebol, kjer je bil moj klub na pripravah pred novo sezono.
Tistega dne mi je selektor povedal, da računa name in da je moja prisotnost ključnega pomena za njegov projekt. Že tam mi je predstavil načrt mojega sodelovanja. Povedal mi je, da bom igral prvo in zadnjo tekmo ter da bo zaradi uravnavanja telesnih obremenitev na vsaki tekmi opravil tri ali štiri menjave. Takrat je omenil tudi možnost, da z reprezentanco ne bi potoval na Norveško in Dansko. Predlagal je, da odigram prvo tekmo in ostanem na Portugalskem, nato pa se reprezentanci znova pridružim pred tekmo na Dragãu. Ta predlog sem nemudoma zavrnil.
Zdelo se mi je samoumevno, da tega ne morem sprejeti. Če na gostujočih tekmah ne bi igral, to še ne pomeni, da bi prenehal biti kapetan naše reprezentance. Takšen privilegij, da bi ostal na Portugalskem, ne bi bil dober zgled. Selektor se je na koncu strinjal z mojim razmišljanjem. Pogovoru je prisostvoval Simão Coutinho, športni direktor Al Nassra, človek, ki mu je sedanji selektor poročal skozi celotno prejšnjo sezono in ki je bil eden od odgovornih za njegov prihod v klub leta 2025. Dan pred začetkom reprezentančnega zbora je selektor na lastno željo prišel k meni domov v Lizbono, kjer sva opravila še en pogovor. Pogovor je bil miren in vsa načela, o katerih sva se dogovorila avgusta, so ostala nespremenjena.
Tekmo na Alvaladeju sem odigral in čeprav sem bil zamenjan, zaradi tega nisem povzročal nobenih težav. Sam sem kapetanski trak predal Brunu Fernandesu, ne da bi si lahko predstavljal, da morda doživljam svoje zadnje trenutke kot igralec in kapetan reprezentance. Tisti dan mi je bila pomembna samo naša zmaga. Zmagovati je vedno lepo, na Portugalskem in za svojo državo pa še toliko bolj. Med kosilom na dan tekme na Norveškem je pomočnik selektorja prišel do mize, za katero je kosila ekipa, in mi povedal, da želi selektor govoriti z mano. Na moje veliko presenečenje me je vprašal, ali sem telesno pripravljen odigrati 30 minut.
Bil sem povsem osredotočen na telesno regeneracijo, kot vedno sem treniral skupaj s soigralci in razmišljal sem o tem, da tisti dan ne bom igral. S tem nisem imel nobenih težav. Ta zahteva ni bila del mojega načrta regeneracije in treningov, saj bi moral igrati šele četrtega na Dragãu, toda seveda sem privolil. Odgovoril mi je, naj bom potem pripravljen, saj bom odigral 30 minut. Nadaljevanje poznajo vsi. Ogrevati sem se začel ob polčasu, gledal sem, kako minevajo minute, vendar me ni poslal v igro. Selektor je prelomil besedo, ki mi jo je dal.
Po tekmi sem si želel samo, da se vse skupaj konča z zmago in da ostanem sam. Navijačev nisem šel pozdravit. To je bila napaka, za katero sem odgovoren izključno sam in ki se ne bi smela zgoditi. Opravičujem se Portugalcem, ki so nas tam izjemno podpirali, opravičujem se navijačem in opravičujem se tudi tistim, ki niso Portugalci, pa so morda pripotovali tja, da bi videli mene, in sem jih razočaral. Oseminštirideset ur pozneje smo opravili pogovor – jaz, selektor in Simão Coutinho, saj je prav on spremljal najine pogovore avgusta. To je bil zelo poglobljen in iskren pogovor, brez kakršnih koli filtrov. Dogovorili smo se, da obstaja samo en način, kako zaključiti ta ‘primer’: selektor naj tisto, kar mi je pravkar povedal zasebno in v prisotnosti Simãa Coutinha, ponovi tudi v novinarski sobi. Dogovor je bil preprost: selektor bo novinarsko konferenco začel s to temo in poskušal zadevo zaključiti tako, da bo povedal resnico.
Povedal naj bi, da ga nikoli nisem prosil za igralne minute, da je načrt za ta reprezentančni zbor predlagal selektor in nihče drug ter da je bila napaka, ker me je poslal na ogrevanje, nato pa me ni poslal v igro, in da tega, če bi se podobna situacija ponovila, ne bi več storil. Srečanje smo končali tako, da me je selektor prosil za objem in mi obljubil, da bo na novinarski konferenci povedal to, kar mi je pravkar povedal, ter da bo s tem zadeva končana. Na Danskem ne bi igral, nato pa bi nastopil na tekmi na Dragãu. Pri vsem tem je bil ves čas prisoten Simão Coutinho.
Na selektorjevo zahtevo je nato prek videokonference potekal sestanek med njim, Simãom Coutinhom in Tiagom Craveirom, na katerem so povzeli vse, o čemer smo govorili. Pripravljen je bil kratek dokument, ki sem ga sam potrdil in ki je bil z mojo vednostjo predan selektorju, kot je zahteval. Na novinarski konferenci pa se je zgodilo to, kar vsi poznajo. Njegov nastop ni imel nobene zveze z najinim sestankom. Slišal sem besede in agresiven ton, za katerega menim, da si ga nisem zaslužil, držo v slogu ‘jaz hočem, jaz lahko in jaz ukazujem’, česar mi dan prej na štiri oči ni pokazal niti približno.
Zapiski, ki sem jih potrdil, so bili naslednji:
-
- ‘Menim, da je pomembno, tudi zato, ker je to resnica, pred pogovorom o Danski pojasniti nekaj stvari:
- Jaz sam in nihče drug sem Cristianu predlagal načrt zanj za to reprezentančno sezono. Pogovor je bil dolg in zelo dober.
- Vem, kako zelo živi za reprezentanco in jo ima rad, kakšno težo ima v svetu ter predvsem kakšen pomen in pozitiven vpliv ima na reprezentanco že 24 zaporednih let.
- Cristiano je načrt, ki sem mu ga predlagal, sprejel.
- Nikoli ni podvomil o mojih odločitvah. Bil je vzoren, lojalen in profesionalen.
- Tekma na Norveškem ni bila del načrta, ki sem ga pripravil zanj. Vendar sem začutil, da se je po prvi tekmi telesno dovolj dobro regeneriral, zato sem ga opozoril, da ga bom morda moral uporabiti. Cristiano se je strinjal.
- Storil sem napako, ko sem igralca velikosti Peléja ali Maradone poslal na ogrevanje, nato pa ga nisem poslal v igro. Če bi se odločal danes, tega ne bi storil.
- Da zaključim to temo: Cristiana želim v reprezentanci. Pravzaprav ga ne želim le malo, želim ga zelo. Na srečo tudi on verjame vame. Verjel je vame pri Al Nassru in verjame mi tudi tukaj.
- Glede tega, da ni pozdravil navijačev: o tem sva že govorila. Nekdo, ki je za reprezentanco odigral več kot 230 tekem, od mene ne potrebuje lekcij o ljubezni do Portugalske. To je bil trenutek frustracije, ki ne izbriše ničesar. Je igralec, ki podeli največ avtogramov, naredi največ selfijev in navijačem pokaže največ naklonjenosti. Ne izmišljajmo si težav tam, kjer jih ni. Ko nismo zadovoljni, se odzovemo. To je bilo vse.’
V teh zapiskih torej nikjer ni pisalo niti, da bi se mi moral selektor opravičiti. To je bilo že drugič, da mi je prelomil dano besedo. Odločil sem se zapustiti reprezentančni zbor, ne da bi čakal na naslednjo prelomljeno obljubo. Zame je resnica v odnosih med ljudmi še vedno najpomembnejša. Ne glede na to, kako zelo boli, naj mi povedo resnico. Pravzaprav sem v pogovoru s predsednikom Portugalske nogometne zveze in selektorjem zjutraj na dan tiste novinarske konference – kar lahko zagotovo potrdita – ponovno poudaril, da naj mi povesta, če me tam ne želita.
Dovolj bi bilo, da bi bila z mano iskrena. To bi sprejel in obljubil sem, da bi pripravili nekaj lepega, tako kot sanjam, da se bo nekoč zgodilo, in nihče ne bi ostal jezen. Tega se spominjam, kot bi bilo danes. Oba sta mi hkrati odgovorila, da ne. Da je moje mesto v reprezentanci. V skoraj 25 letih kariere se niti enkrat nisem vmešaval v tehnične ali taktične odločitve kateregakoli trenerja ali selektorja. V dobrem ali slabem sprejmem, kar od mene zahtevajo. Odločitve spoštujem, toda ko nekdo prelomi besedo, ki mi jo je dal, čutim, da moje mesto ni več tam.
Opravičilo dolgujem tudi svojim reprezentančnim soigralcem, ker sem zapustil zbor. Kljub popolni izgubi zaupanja v selektorjevo besedo, kar lahko potrdijo ljudje, ki so bili navzoči pri teh pogovorih, tega ne bi smel storiti. Odgovornost je izključno moja. Portugalcem se še enkrat opravičujem, toda prelomljena beseda ima zame odločilen pomen. Čutil sem, da bi od tistega trenutka naprej moja prisotnost samo škodovala ekipi, zato sem storil to, kar sem vedno govoril, da bom storil, če se ne bom več počutil koristnega: spakiral sem kovčke in odšel.
Posledice mojega dejanja mora oceniti in kaznovati Portugalska nogometna zveza. Menim, da pri kazni ne bi smelo biti nobenih olajševalnih okoliščin. Nisem katerikoli igralec, sem kapetan reprezentance, kar predstavlja oteževalno okoliščino. Opravičil sem se že, toda vem, da morajo dejanja imeti posledice. Vsakdo, ki je tako dolgo v nogometu kot jaz, ve, da so ne glede na status posameznika pravila za vse enaka.
V zvezi s tem sem veliko poslušal tudi o poslovilnih tekmah, o tem, da si zaslužim dostojno slovo in da mi želi zveza to priložnost ponuditi. V življenju sem se naučil, pogosto tudi lačen in brez hrane, da nihče nikomur ničesar ne podari. Vsem svojim navijačem in seveda predvsem vsem Portugalcem lahko obljubim, da bomo imeli eno ali več poslovilnih tekem. Za to bo še čas. Toda ko pomislim na reprezentanco, v resnici razmišljam predvsem o tekmovanju.
Tako sem razmišljal tudi na dan, ko sem izvedel za očetovo smrt. Bil sem na reprezentančnem zboru in odločil sem se, da bom tam ostal do konca tekme naslednjega dne. Za svojo državo sem storil nekaj, česar ne bi nikoli storil za noben klub. Če bom torej telesno dobro pripravljen, če bom igral za svoj klub in, upam, dosegal zadetke, bom po prestani kazni, ki mi bo morda izrečena, na voljo za reprezentanco, tako kot sem bil vedno do danes, da zanjo tekmujem in zmagujem. To je, verjemite mi, najčistejša resnica.
Cristiano Ronaldo
View this post on Instagram
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
