Na eni strani mojstrovina, na drugi obrambna katastrofa: Olise pod prečko, Bastoni izkoristil darilo za remi med Francijo in Italijo
Vir fotografije: Nogometna zveza Francije (FFF)
Če bi Italija tedaj v Zenici igrala tako, kot je tokrat v Parizu, bi bržčas videla svetovno prvenstvo 2026… Roberto Mancini je uvodnemu porazu proti Belgiji več kot očitno prebudil padlega velikana. Azzurri so po prepričljivi zmagi nad Turčijo v preteklem krogu lige narodov zdaj neporaženi ostali tudi na gostovanju pri Franciji.
Na Stade de France bi Italija lahko tudi slavila, če bi izkoristila vse svoje priložnosti; in imela jih je kar nekaj. No, tudi Francija je bila še kako nevarna, Gianluigi Donnarumma pa je s 6 obrambami prispeval svoje. Končalo se je z 1:1, Francozi pa se bodo po mojstrovini Michaela Oliseja še dolgo tepli po glavah zaradi gromozanske napake, ki se jim je pripetila v obrambi ob izenačujočem golu Alessandra Bastonija.
Italijani bi lahko povedli že v osmi minuti, ko je Michael Kayode z desne poslal žogo pred vrata, Moise Kean pa je iz neposredne bližine slabo zaključil in Mike Maignan je njegov poskus ubranil. Kean je pred odmorom tudi zatresel mrežo, vendar iz prepovedanega položaja. Francozi so udarili v drugem polčasu. Po na kratko izvedenem prostem strelu Rayana Cherkija je žoga prišla do Michaela Oliseja, ki je silovito sprožil, njegov strel pa se je nekoliko odbil od živega zidu in od spodnjega dela prečke končal v mreži.
Italija je odgovorila prek branilca Alessandra Bastonija. Po ustavljenem protinapadu debitanta Antonia Vergare je Lucas Da Cunha izgubil zbranost, Bastoni je pritekel iz zadnje vrste, mu odvzel žogo in z roba kazenskega prostora zadel za 1:1. To je bil prvi zadetek, ki ga je Francija prejela pod Zidanovim vodstvom. V razgibanem zaključku sta blestela tudi vratarja. Maignan je Keanov strel z glavo preusmeril v prečko, Gianluigi Donnarumma pa je med drugim dvakrat ustavil Eduarda Camavingo. Francija je tekmo končala z deseterico, saj je Dayot Upamecano po dveh rumenih kartonih moral predčasno z igrišča.
Tekma je imela poseben pomen predvsem za Zinedina Zidana. Francoski selektor se je z Italijo pomeril prvič po finalu svetovnega prvenstva leta 2006 v Berlinu, ko je na svoji zadnji reprezentančni tekmi zaradi udarca z glavo v Marca Materazzija prejel rdeči karton, Italijani pa so po enajstmetrovkah postali svetovni prvaki. Skoraj dve desetletji pozneje je Zidane Italijo pričakal v povsem drugačni vlogi. Remi je Franciji prinesel sedmo točko in ohranitev prvega mesta v skupini, Italija pa je s štirimi točkami zadržala tretje mesto. Druga je Belgija, ki je v petek premagala Turčijo.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
