Mitja Lotrič o kruti realnosti nogometa in zakaj je moral pri 31 letih ponovno sesti v šolske klopi: “Dvakrat se obrneš in kariere je konec!”
Foto: Blaž Weindorfer / Sportida
Nekdanji virtuoz slovenskih zelenic Mitja Lotrič je bil v sezoni 2019/20 kralj naših igrišč. Danes, ko nogometne čevlje zamenjujejo zavarovalniške police, pa nekdanji kapetan Celja v pogovoru za Navijaško cono brez ovinkarjenja razmišlja o tem, kako močno se je spremenil nogometni posel in zakaj v današnjih slačilnicah avtoriteta ni več to, kar je bila nekoč. Ob tem poudarja, da se kariera lahko zaključi v trenutku: “Dvakrat se obrneš in kariere je konec!”
Prav zaradi te krute realnosti pa je sam pri 31 letih moral ponovno sesti v šolske klopi in dokončati izobrazbo, ki jo danes potrebuje v novem poklicu.
Slačilnica nekoč in danes: “Samo desno od mene lahko tečeš”
Lotrič se s spoštovanjem spominja svojih začetkov pri Muri, ko so v slačilnici vladali možje, kot sta bila Damjan Ošlaj in Fabijan Cipot. Red je že bil pri ogrevanju.
“Ošlaj in Cipot sta bila resnični avtoriteti. Ko smo tekli kroge za uvod v trening, ni bilo šanse, da bi kdo tekel pred njima ali v sredini. ‘Ne, samo desno od mene lahko laufaš,’ sta ti rekla. Če to rečeš danes enemu mlajšemu, boš dobil nazaj: ‘Kaj boš ti meni govoril!’ Največji preskok je naredil denar in dejstvo, da se danes v klubih pač mora prodajati mlade igralce.”
Naslov s Celjem: “Še zdaj mi gredo mravljinci”
Čeprav je igral tudi v Nemčiji, Izraelu in na Cipru, vrhunec njegove kariere ostaja nepozabna sezona v knežjem mestu. Celje je takrat pod Dušanom Kosičem igralo nogomet, ki je očaral Slovenijo, Lotrič pa je bil motor te ekipe.
“Še zdaj mi gredo mravljinci! Bili smo res prava ekipa. Takrat so bili v Celju precej nižje plače, manj zaposlenih in trenerju so pustili delati na dolgi rok. Če bi zdaj igral z Dariom Vizingerjem, bi še vedno dala gol, tako močno sva se ujela. Pokal za najboljšega igralca? Trenutno sem ga posodil za neko snemanje, a vem, da ga dobim nazaj,” se spominja Lotrič.
Lotrič in rdeči kartoni? Samo zaradi dolgega jezika
Zanimivo je, da Mitja kljub borbenosti na sredini igrišča rdečih kartonov ni dobival zaradi grobih prekrškov. Njegova težava je bila povsem drugačna – neposrednost: “V karieri sem dobil dva rdeča kartona in oba sta bila zaradi dolgega jezika. Za prvega me je še kot mulca nadrl Ošlaj, če sem normalen in kako se obnašam. Drugega pa sem dobil po tisti tekmi za naslov z Olimpijo, ko sem nekaj rekel sodniku Balažiču, ko je bilo tekme že konec.”
Zavarovalništvo kot misija za spremembo mnenja
Danes Lotrič večino časa preživi v pisarni, kjer športnikom pomaga urejati finance in nezgodna zavarovanja. Priznava, da pokal za najboljšega nogometaša včasih pomaga pri prvem stiku, a delo je trdo.
“Priznam, da moja mama ni bila navdušena, ko sem rekel, da grem za posrednika. Poklic je delno na slabem glasu, ampak ravno to me je pognalo: zakaj ne bi skušal mnenja spremeniti? Danes je več kot 80 % mojih strank športnikov. V nogometu sem se naučil, da če delaš dobro in pošteno, se to vrača. Dobro z dobrim,” pravi Lotrič. (vm)
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
