Gorica vnovič pogleduje v precej negotove finančne čase: Ameriški investitor se je po izpadu iz 2. SNL umaknil iz Nove Gorice
Foto: Nik Moder / Sportida
Ko so v Novi Gorici pred pol leta slavnostno napovedali prihod poslovnega partnerja, investitorja oziroma bodočega “najemnika” članske ekipe, se je zdelo, da Gorica zre v sila optimistične čase. George Juncaj, uspešni poslovnež iz Združenih držav Amerike, je nemudoma ponudil misel, da gre za sila resnega človeka. Poravnal je dolgove za nazaj, namenil denar za okrepitve, navsezadnje je k sodelovanju uspel privabiti celo kultnega Edyja Rejo. Toda ne glede na vse je Gorica zapeljala v slepo ulico. Slovo od Prve lige Telemach pa je, pričakovano, spremenilo marsikaj. Tudi “razpoloženje” partnerja iz Michigana…
Čeprav Gorica že nekaj tednov bolj kot ne molči o tem, kaj se dogaja v pisarnah kluba, je slabo varovana skrivnost, da se je George Juncaj že poslovil od obmejnega mesta. Marsikaj o tem priča dejstvo, da je njegov sin Steven Juncaj, ki v Evropi nogomet tako ali tako igra le zaradi očetovih vez oziroma denarja, preselil na Reko, kjer je podpisal za Rijeko. Zdaj že nekdanji trener reškega kluba Sergej Jakirović je bil brez dlake na jeziku, ko so ga pobarali, zakaj Steven Juncaj: “Zaradi poslovnega dogovora med predsednikom in nogometaševim očetom.”
Po novem raje Rujevica kot Nova Gorica
George Juncaj bo v prihodnje precej večkrat obiskal Rujevico, na novogoriški Športni park pa je po naših zanesljivih informacijah bolj kot ne že pozabil. Dogovor, ki je bil sklenjen pozimi, je klavrno propadel. Selitev v 2. SNL je bila za Američana črnogorskih korenin preveč, da bi vztrajal v novogoriškem nogometu. Dobra stvar je, da je George Juncaj poravnal bolj kot ne vse svoje zaostale obveznosti. Vsaj uničenja, kakršnega smo videli po koncu sodelovanja s Parmo, ni pustil za sabo…
Kljub vsemu Gorica pogleduje v precej negotove finančne čase, ki bi lahko brez dvoma vplivali tudi na rezultatsko uspešnost kluba. Denarja za dobre okrepitve ni, plače so, kakršne so; nogometaši bodo lahko veseli, če bodo redne… Predsednik kluba Uroš Blažica bo medtem moral dodobra zavihati rokave in nekje najti denar za normalno delovanje. Odziv lokalnih sponzorjev je še naprej bolj mlačen, zaradi česar je zagotavljanje letnega proračuna kakopak toliko težja naloga. Prvi mož novogoriškega kluba vsaj za zdaj roko na srce še ni upravičil vedno visokih pričakovanj tamkajšnjih nogometnih navdušencev…
Da bo Gorica preživela še eno klavrno zgodbo o sodelovanju s tujci, ni dvoma. Le prihodnost je, kakršna je. Vse prej kot navdušujoča. In daleč, daleč stran od blišča, ki smo ga bili nekoč vajeni v tem novogoriškem nogometnem klubu. A včasih se prav v težavah začnejo pisati najlepše in najboljše zgodbe. Le vizija mora biti prava…