1. SNL Olimpija

Jugoslav Trenčovski po nekaj dneh na klopi Olimpije v intervjuju za PN: “Če bomo verjeli drug v drugega, lahko skupaj dosežemo vse!”

Objavljeno 5. avgusta 2026 5. avgusta 2026

Tekst: David Klemenc. Foto: Vid Ponikvar / Sportida

Jugoslav Trenčovski je po prevzemu vodenja NK Olimpija za svoj prvi daljši pogovor izbral Planet nogomet. Strokovnjak z Severne Makedonije je v odkritem intervjuju spregovoril o vrnitvi v Slovenijo, razlogih, zaradi katerih ni sprejel drugih ponudb, prvih dneh na klopi lanskoletnih državnih prvakov ter izzivih, ki ga čakajo v Stožicah.

Preberi več

Dotaknil se je tudi zahtev v tem trenutku razočaranih navijačev kluba iz Ljubljane, psihološkega stanja moštva, prestopnega roka in svojih nogometnih načel. Prepričan je, da Olimpija premore veliko kakovosti in potenciala, ob tem pa poudarja, da bo za uresničitev visokih ciljev poleg trdega dela ključnega pomena tudi čas. V pogovoru za Planet nogomet je razkril tudi, zakaj se je po odhodu iz Radomelj želel vrniti prav v Slovenijo in kakšno sporočilo pošilja Green Dragonsom.

Ponovno dobrodošli v Prvi ligi Telemach in na Planetu! Vidimo, da niste dolgo zdržali brez Slovenije. Ste vedeli oziroma čutili, da bo tako že takrat, ko ste zapustili Radomlje?

- Bom povsem iskren in bom še enkrat ponovil, da sem se v Slovenijo preprosto zaljubil. Že ob prvem prihodu sem si rekel, da bi se tukaj rad ustalil za daljše obdobje. Moj cilj ni, da bi vsako leto menjal okolje, kot se mi je dogajalo v zadnjih petih letih. Ko sem se poslovil od Radomelj, sem globoko v sebi čutil, da moja misija v Sloveniji še ni končana in da bom prvo priložnost, ki se mi bo ponudila, brez oklevanja sprejel ter se vrnil.

Kaj vas tako zelo navdušuje v Sloveniji?

- Tukaj se počutim kot doma. Navdušujeta me gostoljubnost in pozitivna energija, ki ju izžareva vaš narod. Seveda ne smem pozabiti niti na naravne lepote – v eni uri vožnje lahko prideš od morja do Triglava. Kamor koli pogledaš, je nekaj lepega. Občutek imam, kot da delam v nekakšnem majhnem raju.

Je bila ponudba Olimpije prva, ki ste jo dobili po slovesu od mlinarje?

- V bistvu ni bila. Po odhodu iz Radomelj sem prejel nekaj ponudb oziroma izkazano zanimanje iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Kirgizistana in Kuvajta, vendar me nič od tega ni zares pritegnilo. V sebi sem vedel, da moram počakati na novo priložnost v Sloveniji. Ko sem prejel klic iz Olimpije, je bil moj odgovor: ‘Pridem! Če bo treba, se odpravim že jutri zjutraj, tudi peš.’ Zame je Olimpija veliko ime, skoraj sveto ime slovenskega in balkanskega nogometa. V veliko čast in odgovornost mi je, da so mi ljudje v klubu zaupali tako pomembno nalogo.

Če še se spomnite zadnjega obiska Stožic? Zapustili ste jih poraženi zaradi sporne enajstmetrovke v sodnikovem dodatku… Tokrat se je na vašem debiju proti Aluminiju zgodilo ravno nasprotno. Menite, da se v nogometu dobro vrača z dobrim?

- Tega se še predobro spominjam. Priznam, da verjamem v neke višje sile oziroma v energijo vesolja. Pogosto se zgodi, da odigraš dobro tekmo, pa ostaneš brez zmage. Potem pa te nogomet oziroma življenje nagradi na naslednji tekmi, ko si morda celo slabši nasprotnik, pa vseeno zmagaš. Verjamem v pozitivno miselnost in mentalno moč, saj prav to pogosto sproži pravo reakcijo. Takšna miselnost, optimizem in vera vase ti lahko prinesejo zmago tudi v zadnjih trenutkih tekme.

Koliko je novemu trenerju lažje začeti delo v okolju in ligi, ki ju že dobro pozna? Tudi če ste v Olimpiji šele nekaj dni, vam ta ekipa ni neznanka.

- Vsekakor je delo precej lažje, ko dobro poznaš okolje, tako svoje kot nasprotnikovo. Seveda ni idealno, če ekipe ne prevzameš že prvi dan priprav, vendar se zelo dobro zavedam, kam sem prišel, kakšni so naši cilji in kdo so naši največji tekmeci.

Gledalci na stadionu in pred televizijskimi zasloni so dobili občutek, da je bilo med vašo prvo tekmo prisotne precej nervoze. Koliko je resnice v tem? Je bil po neuspešni premieri prisoten določen strah?

- Tekmo smo odigrali v določenem krču in tega se zavedamo. Ne bi pa rekel, da je šlo za pretirano nervozo ali napetost. Prepričan sem, da je pri nekaterih igralcih obstajala določena mentalna blokada, ki je bila posledica pritiska po zmagi po slabem začetku prvenstva. Igrali smo proti moštvu, ki ga izjemno cenim, prav tako njihov strokovni štab na čelu s kolegom Juro Arsićem. Dobro vedo, kako se postaviti na igrišču in kako odigrati tekmo na rezultat proti kateremu koli nasprotniku. Mi smo morali ostati potrpežljivi pri prebijanju njihove obrambne postavitve in čakati na pravi trenutek vse do zadnje minute, da dosežemo zadetek. Zato ne bi govoril o nervozi, temveč o napetosti, ki je v takšnih okoliščinah povsem normalna. Igralcem lahko izrečem pohvalo, saj so ostali odločni in so vse do zadnjega sodnikovega žvižga verjeli, da lahko zmagamo. Prav ta vera nam je na koncu tudi prinesla tri točke.

Če se vrnemo k tej zmagi – je lahko prav takšen način, ko vse do zadnjih sekund pritiskaš na nasprotnikova vrata, nato pa se tik pred koncem odpre nebo, pomemben za samozavest ekipe in še bolj poveže igralce?

- Kdor misli, da je v slovenski ligi lahko priti do zmage, se močno moti. Gre za izjemno izenačeno tekmovanje, v katerem lahko vsak premaga vsakogar. Imeli smo določene težave, saj poskušamo odpraviti nekatere napačne navade in stereotipe, ki so se oblikovali v preteklosti in so bili vidni tudi na tekmi proti Aluminiju. Veseli pa me, da so igralci pripravljeni sprejeti nove metode dela, zahteve, drugačno strukturo igre, pozicioniranje in rotacije. Iz dneva v dan napredujemo.

Napredujete v kakšnem smislu?

- Zadovoljen sem, ker igralci razumejo, kaj jim skupaj s strokovnim štabom želimo prenesti z nogometnega vidika. Nismo tukaj zato, da bi jih učili igrati nogomet, saj to že zelo dobro obvladajo. Naša naloga je, da jim pomagamo pri sprejemanju boljših odločitev, da razumejo, zakaj se v določeni situaciji odločijo tako, kot se. Na voljo imam odlično skupino profesionalcev z velikim potencialom in kakovostjo. Če bomo še nekoliko izboljšali hitrost razmišljanja in odločanja, sem prepričan, da bo vse skupaj kmalu videti precej bolje. To bomo dosegli z delom na treningih in z razvijanjem kognitivnih sposobnosti igralcev skozi vsakodnevni proces. Ko pride takšna zmaga, pa z njo prideta tudi dodatna samozavest ter občutek zadovoljstva in veselja.

Ob vašem prihodu je bila ekipa v določenem krču oziroma psihološki blokadi. Poleg tega je odnos med klubom in navijači precej občutljiv. Kaj je lažje popraviti oziroma ali je mogoče oboje rešiti hkrati in znova vzpostaviti pravo simbiozo?

- Predvsem moramo izboljšati mentalno stabilnost igralcev. Seveda za to potrebujemo nekaj časa. Razumem, da so navijači neučakani in imajo do tega vso pravico, saj v zadnjem obdobju stvari niso potekale tako, kot bi si vsi želeli. Kaj moramo rešiti najprej? Žal obstaja le ena stvar, ki vse to lahko spremeni, in to je nekaj, česar ni mogoče kupiti z nobeno vsoto denarja na svetu – čas. Če bomo vsi skupaj razumeli, da lahko in moramo te težave rešiti, bo vse skupaj lažje in proces bo krajši. Ko bomo vsi spoznali, da smo ponosni, ker smo del tega kluba, da so navijači ponosni na svojo Olimpijo in da navijajo za največji klub v Sloveniji, potem bo vse precej lažje. Če si bomo med seboj stali ob strani, če bomo mi z igrami razveseljevali navijače, oni pa bodo z nami tako v dobrih kot tudi v težkih trenutkih, ker smo vsi del iste družine, bomo na koncu skupaj izšli kot zmagovalci. In prepričan sem, da bomo do tega prišli precej hitreje.

Mnenje strokovnjakov in javnosti je, da ima Olimpija moštvo za sam vrh prvenstvene lestvice, vendar se to med pripravami in na začetku prvenstva še ni pokazalo oziroma se vse kocke še niso sestavile. Kje vi vidite največjo moč te ekipe in koliko se da vse to popraviti v tako kratkem času? Sezona pač že traja…

- Olimpija je velika športna družina in odlično organiziran klub, ki je v zadnjih letih osvojil številne lovorike. Še enkrat poudarjam, da ta ekipa premore izjemen potencial. Brez zadržkov lahko rečem, da v tej slačilnici vidim več domačih igralcev, ki bi lahko v enem do treh letih postali standardni slovenski reprezentanti.

Kako ste nekoč kot nasprotnik gledali na Olimpijo in kako jo danes vidite kot njen glavni trener?

- Že pred prihodom v Olimpijo sem imel o klubu zelo visoko mnenje. Vedno sem ga dojemal kot enega največjih klubov v Sloveniji. Zdaj, ko sem del tega okolja, pa vidim, da je Olimpija še precej večja, kot sem si predstavljal. V veliko čast mi je, da sem postal del tega kolektiva.

Če se vrnemo k igralskemu kadru. Prestopni rok bo trajal še več kot mesec dni. Pričakujete veliko dogajanja v smislu prihodov in odhodov ali pa ne bo ravno tako, kot da bi bili avtobusna postaja?

- Prestopni rok še vedno traja. Zavedamo se, da za nekatere naše nogometaše vlada precejšnje zanimanje, zato pričakujemo, da bosta klub zapustila dva ali trije igralci. Hkrati si bomo skupaj z vodstvom kluba prizadevali pripeljati ustrezne okrepitve na položajih, kjer jih potrebujemo. Veljam za trenerja, ki zelo zaupa domačim igralcem, zato si želim, da bi pripeljali vsaj enega ali dva slovenska nogometaša, ki bi lahko moštvu takoj prinesla dodatno kakovost in vpliv.

Za konec: če bi danes stopili pred Green Dragonse, kaj bi jim povedali? O čem bi se z njimi pogovarjali?

- NK Olimpija in Green Dragonsi so po mojem mnenju ena velika družina. Tudi v zasebnem življenju se v vsaki družini kdaj pojavijo nesoglasja. Na koncu pa se usedemo za isto mizo, se pogovorimo in skupaj poiščemo najboljšo rešitev. Verjamem v medsebojno podporo. Naše slabosti moramo pred nasprotniki skriti, svoje največje prednosti, enotnost in povezanost pa pokazati vsem. Le skupaj bomo lažje prihajali do novih zmag. Mi, igralci in strokovni štab, moramo na igrišču dati vse od sebe, da napademo vrh lestvice. Navijači pa nam lahko s tribunami pomagajo z glasno podporo in pozitivno energijo. Morda se komu to sliši nenavadno, vendar iskreno verjamem, da se pozitivna energija prenaša tudi na igrišče. Ko igralci začutijo podporo s tribun, dobijo dodatno moč in samozavest. Vem, da ne bo lahko. Toda če bomo verjeli drug v drugega, če bomo ostali enotni in širili pozitivno energijo, sem prepričan, da lahko skupaj dosežemo prav vse.