Roman Bezjak: Bil sem le številka in že prečrtan, na koncu pa so zame zavrnili 2 milijona evrov iz Italije
V svoji profesionalni karieri je odigral 345 tekem, zabil 95 golov, si 33-krat nadel dres reprezentance Slovenije in hkrati osvojil kar devet lovorik. Le redki Slovenci, ki so kdajkoli zaigrali na tujem, se lahko pohvalijo s tolikšnim številom osvojenih lovorik… Da je za Romanom Bezjakom kariera, na katero je lahko še kako ponosen, ni nikakršnega dvoma. Sicer jo je končal po tiho, a tak je vedno bil. Tih fant, ki je na igrišču sklonil glavo, nato pa tekel, garal, grizel travo. Ker je ob tem znal tudi žogo brcniti v gol, ga je vse našteto pripeljalo daleč.
Bilo je neverjetno. Tam so bili Brazilci, ki so znali vse. Ekipa je bila izjemno kvalitetna. Sprva sem se čudil, kako gre žoga, kako visok je ritem. Nisem verjel, da bom kos izzivu.
Med drugim bo v zgodovino Rijeke za vedno vpisal kot nogometaš, ki je s 13 zadetki prispeval velik delež k sploh prvemu osvojenemu naslovu državnega prvaka. Kasneje se je veselil tudi na Cipru, toda glavnino vseh lovorik je osvojil v Bolgariji. Z Romanom Bezjakom se je ekipa podkasta Iz centra v gol, s katerim tesno sodeluje tudi naša spletna stran, pogovarjala tudi o treh letih, ki jih je še kot relativno mlad fant preživel v Razgradu, kjer domuje danes absolutni vladar bolgarskega nogometa Ludogorec.
Kot da bi mu nekdo noge zalil z betonom
“Še vedno se v živo spomnim tiste tekme, ki sem jo odigral po sporočilu agenta, da ne bodo gledali ljudje iz Ludogorca. Bilo je, kot da bi mi nekdo noge zalil z betonom. Nisem bil ne hiter ne spreten, niti žoge nisem znal sprejeti. Nič. In potem tišina. Meseca, dva. Nobenega stika, nobenega klica z njihove strani. Pa se sprašuješ, kje se je zalomilo. No, pa pogledaš posnetek in veš, kje se je zalomilo. Najtežje je potem to pozabiti, odmisliti. Moraš naprej, pa ne veš, kako. Takrat sem bil še mlad in vse to se mi je kar nekaj časa podilo po glavi,” je razkril danes 33-letni Korošec, ki je na razočaranje – tedaj je igral za Celje – naposled le pozabil. A Ludogorec kljub vsemu ni pozabil nanj.
“Če mi po tej epizodi dva, tri mesece ni šlo nič od nog, sem se predvsem med zimskim premorom vendarle sprostil in se spet povsem osredotočil le na trening. Nič več nisem razmišljal, kako bom sprejel žogo, kako bom udaril po njej. In nadaljevanje sezone je bilo neprimerno boljše. Potem se je dejansko začela že nova sezona, odigrali smo štiri, pet krogov. Mislim, da sem imel tedaj na računu tudi štiri, pet golov. In nato sem pred tekmo z Olimpijo, ki je bila tudi moja zadnja za Celje, dobil klic, da me Ludogorec ni pozabil. Rečeno mi je bilo, da me bodo gledali, ampak da je že vse odločeno. Da po tekmi sledi podpis pogodbe,” je pojasnil Bezjak. Podpis pogodbe se je nato dejansko zgodil in Bezjak je mesto ob Savinji zamenjal za Bolgarijo.
Niti najmanjših pogojev, da bi šel v Kazahstan
Bezjak je kot gost podkasta Iz centra v gol razkril tudi, da bi se lahko še pred odhodom v Bolgarijo preselil kar v Kazahstan, a mu takšna ideja ni niti najmanj dišala. “Drži, dobil sem ponudbo iz Kazahstana, ampak takrat se je marsikaj podilo po moji glavi. Če malce pretiravam, sploh nisem vedel, kje na zemljevidu je Kazahstan. Nisem vedel, kam me vabijo, strah me je bilo, da bi šel tako daleč od doma. Hitro sem sprejel odločitev, da ni niti najmanjših pogojev, da bi šel v Kazahstan. Sploh me ni zanimalo, kaj mi ponujajo. To je bil res odločen ne.”
Tudi Razgrad seveda ni ravno evropska turistična meka, a je v Bezjakovo življenje z nasvetom pravočasno vstopil Jure Travner in napadalca prepričal, da zagotovo ne bo obžaloval selitve k Ludogorcu. “Ko sem v drugo dobil ponudbo Ludogorca, sem si tako ali tako rekel, da je to kar nekaj in naj se nehajo norčevati iz mene. Eno leto so me želeli, pa ni potem nihče poklical. Zdaj pa naj bi jim bil spet zanimiv? Sprva me ni zanimalo, na koncu pa je bil zadnja prelomna točka res Jure Travner. O Ludogorcu mi je povedal vse najboljše in mi precej olajšal odločitev,” je priznal nogometaš, ki je v svoji karieri igral tudi na Poljskem za Jagiellonio in v Nemčiji za Darmstadt.
Če ne uresničiš pričakovanj, greš stran
Ko je Celje naposled zamenjal za Razgrad, ga je tam čakal ne samo kulturni šok, marveč tudi spoznanje, da se je znašel med nogometaši, ki svoj posel resnično še kako obvladajo. “Bilo je neverjetno. Tam so bili Brazilci, ki so znali vse. Ekipa je bila izjemno kvalitetna. Sprva sem se čudil, kako gre žoga, kako visok je ritem. Nisem verjel, da bom kos izzivu. No, pa saj niti nisem mogel biti vajen tega, pri nas je vse potekalo počasi,” je povedal Bezjak. In sprva se je res zdelo, da je bil prestop velika napaka.
To je bil prelomni trenutek. V treh tekmah sem se rešil, in to v trenutku, ko je bilo v njihovih glavah že, da bom moral stran.
Hitronogi nogometaš je uvodoma več časa preživel na stranskem tiru kot na igrišču: “Ko prideš na tuje, si tam le številka. Mislim, da nisem bil daleč vrnitve nazaj domov po koncu svoje prve sezone v Bolgariji. Od septembra do marca sem odigral dve in pol tekmi. Slabe tri. In nič dal nič golov. Potem pa se je nenadoma zgodil nek preblisk. Na eni tekmi sem prišel v igro, igral 35 minut in dal dva gola. Naslednjo sem začel, saj so se ljudje v klubu želeli prepričati, ali je to res to. Ali res zmorem. Pa sem dal gol in podajo. Tretjo tekmo sem spet začel in se dvakrat vpisal med strelce. To je bil prelomni trenutek. V treh tekmah sem se rešil, in to v trenutku, ko je bilo v njihovih glavah že, da bom moral stran. Čeprav mi tega nihče ni rekel. Ampak kot sem dejal: ko prideš v tako okolje, si številka. In če ne uresničiš pričakovanj, greš stran.”
V zameno za takšno odškodnino le fotografijo
Bezjak je šel stran po šestih osvojenih lovorikah in 29 zadetkih na 96 tekmah. Ob tem je zanimivo, da ga Ludogorec dolgo časa ni želel prodati, na koncu pa ga je izgubil brez evra nadomestila. Bezjak je odšel po izteku pogodbe, kar pa je bila načrtno sprejeta in dobro premišljena odločitev.
“Žena je bila tedaj noseča, midva pa sva bila oba relativno mlada. 24, 25 let. In ko se pripravljaš, da boš prvič postal starš, ti seveda ni vseeno. Še toliko bolj, ker veš, da živiš v mestu, v katerem zdravstvo ni ravno na najvišji ravni. In če bo kaj narobe, kam bomo šli? To je bila največja skrb. Zato sva se z ženo preprosto odločila, da z majhnim otrokom v Razgradu ne bova živela,” je odločitev za slovo od Ludogorca opisal Bezjak, ki je po slovesu od Bolgarije odšel na Hrvaško.
Drži, bilo je obdobje, ko se je zame zanimal Palermo. Prva ponudba iz Sicilije se je vrtela okrog milijona evrov. Malo čez. Ludogorec jo je gladko zavrnil.
Da je izbral Reko in Rujevico ter predvsem Matjaža Keka, ki je bil tedaj tam trener, ne obžaluje, čeprav je dejstvo, da bi lahko že pred tem prestopil celo v Italijo. “Drži, bilo je obdobje, ko se je zame zanimal Palermo. Prva ponudba iz Sicilije se je vrtela okrog milijona evrov. Malo čez. Ludogorec jo je gladko zavrnil. Toda Palermo se je vrnil, pripravljen je bil plačati kar dva milijona evrov. Bil sem prepričan, da bodo v mojem tedanjem klubu ponudbo zagotovo sprejeli. Toda predsednik Ludogorca je Palermu sporočil, da lahko v Italijo v zameno za dva milijona evro pošlje le mojo fotografijo,” je za konec v smehu razkril Roman Bezjak.
Vir fotografije: Podkast Iz centra v gol
Intervjuji
#izcentravgol
#romanbezjak
Slovenija
Deli s prijatelji