Kdo je dal največ golov Olimpiji? Kdo je bil največkrat izključen proti zmajem? Kaj pravi VAR? Planet nogomet je v svet številk popeljal OptaŽabar
Foto: osebni arhiv
Da ima danes nogomet v Sloveniji domovinsko pravico, ni nikakršnega dvoma. Toda nekoč je bilo drugače. Bili so časi, ko so v Sloveniji z nogometom delali kot svinja z mehom. Do njega so se obnašali skrajno mačehovsko, za številne je bil nebodigatreba, šli so celo tako daleč, da so nogomet, s katerim se ukvarja ves svet, označili za “južnjaški šport”. Bizarno, da te kap! Temu primerna je dediščina, ki smo jo podedovali iz časov, ko so malčke učili, da se za Slovenca spodobi, da vijuga sem in tja po zasneženih gričih, žogo pa naj raje prepusti tistemu sosedu “dol z juga”.
Zgodovinske knjige, ki bi morale beležiti največje podvige slovenskega nogometa, so na pol prazne. Tekme, ki so jih odigrali zdaj že pozabljeni asi nogometa v deželici na sončni strani Alp (verjemite, da jih je bilo ogromno), so šle v pozabo, ker jih pač nihče ni zabeležil. Evidentiral. V Angliji, recimo, je zgodovina nogometa popisana do črke in številne natančno. Kaj se je zgodilo na tekmi 12. maja 1914 v Londonu? Ni problema, podatki so na voljo. Pri nas pa… Prazna poglavja zgodovinskih knjig pričajo o tem, kako so nekoč z nogometom delali pri nas in kako naporna je bila pot do točke, na kateri smo trenutno.
K sreči tudi v Sloveniji ostajajo nogometni zanesenjaki, ki jim nogomet pomeni več kot pivo s prijatelji pred televizijo vsaj enkrat na teden. Enega takšnih, ki je nogometu posvetil precej več kot zgolj prosti čas, smo tokrat gostili na naši spletni strani. Planet nogomet je obiskal OptaŽabar, neumorni kronist ljubljanskega nogometnega dogajanja, ki je poskrbel, da je zgodovina Olimpija v statističnem smislu dobila nešteto pisanih odtenkov. Olimpija je eden redkih klubov pri nas, ki ima zgodovinska dejstva evidentirana do tekme natančno. Ne po zaslugi kluba, ampak po zaslugi njega. OptaŽabarja. Ali, če želite, Matjaža Homarja, človeka številnih talentov.
Danes je verjetno malo takšnih, ki še niso slišali za OptaŽabarja. Toda kdo je sploh OptaŽabar v resnici? Mož, ki od jutra do večera ždi za knjigami in ureja statistične knjige sebi ljubega kluba?
Ah, ne, ne! Sem 39-letni mož, oče treh otrok. Po poklicu sem profesor matematike, ampak ne učim na nobeni šoli. Sem samostojni podjetnik in že 20 let inštruiram matematiko ter fiziko osnovnošolce, srednješolce in včasih tudi študente. Živim normalno družinsko življenje. Z – jasno – dodatkom, da vsak vikend za 90 minut pozabim na vse in uživam ali pa trpim ob spremljanju Olimpije. Olimpija mi predstavlja velik del življenja, saj mi njene statistike krojijo dneve v letu. Poleg nogometa pa se ljubiteljsko ukvarjam tudi s peko na žarih. Imam jih kar 9 in še nisem končal z nakupi. Ta hobi se je v zadnjem času tudi malo monetiziral.
Ljubezen do nogometa je marsikomu več kot razumljiva, ljubezen do matematike in številk pa precej manj. Ampak številke so vse bolj in bolj pomemben del nogometa, kajne?
Števila nam krojijo življenje. Števila nas definirajo in dajejo pomen. Povsod na svetu veljajo isti matematični zakoni. Matematika je naš univerzalni jezik. Zato sem fasciniran nad števili. Števila pa sama po sebi niso vrednotena, dokler jih ne postavimo v nek kontekst. Zato skušam preko svojega profila OptaŽabar marsikdaj števila postaviti v neko zgodbo. Ne moramo si predstavljati nogometa brez števil. Pravzaprav je cel šport skupek nekih števil z velikim dodatkom navijaških emocij. Bolj romantičnega si ne moremo predstavljati. No, morda nogometni stadion, razsvetljen s svečami (smeh).
Zakaj prav Olimpija?
Klišejsko odgovorim, da je Olimpija moj klub, odkar pomnim. Izhajam iz vasi blizu Domžal, ampak se nikoli nisem navezal na kak večji lokalni klub (Domžale, Dob, Radomlje). Olimpija je bila in je še vedno pojem nogometa v predmestjih metropole. Višje od nje ne gre. Ko sem odraščal je bila serijski prvak v Sloveniji. Prve tekme se pravzaprav niti ne spomnim prav dobro, Vem, da je bila domača – leta 1994 proti Gorici. Bolj kot sama tekma sta me navdušila stadion in nogometna kultura. S tekme sem kljub remiju odšel nasmejanih lic.
OptaŽabar vodi statistiko Olimpije. Toda ali vodi tudi svojo statistiko s tekem Olimpije? Na koliko tekma si bil v živo in kakšno je tvoje razmerje med zmagami in porazi?
Starši niso ravno nogometne narave in sem le s težka prosil, da me peljejo v Ljubljano. Niti avtobusnih povezav ni bilo za vikend, zato v mlajših letih nisem veliko hodil na tekmo. Bolj resno sem jih začel obiskovati, ko sem naredil izpit za avto. Takrat je Olimpija bila že pošteno v zatonu in sledila so nadvse zanimiva gostovanja v Moravčah, Ihanu, Jevnici, Komendi, ko je klub padel v 5. ligo. S takimi tekmami se utrdi navijaški karakter. Težko rečem, koliko tekem sem si ogledal v živo, ker si tega (za čuda) ne beležim. Kar nekaj, ampak še zdaleč ne toliko, kot bi si jih želel. Jih pa beležim za svojega 7-letnega sina. Prvič je bil na tekmi, ko mu je bilo točno 6 mesecev, in to ravno na domači proti Gorici leta 2018. Čudovita simbolika!
Zagotovo pa imaš tako najslajšo zmago? In, jasno, najbolj grenak poraz?
Najslajša zmaga: maj 2016 proti Rudarju. Naslov po dveh desetletjih. Te emocije se lahko primerjajo le še z rojstvom otrok. Najbolj grenak poraz: maja 2001 na zadnji tekmi prvenstva, kjer se je odločal naslov na večnem derbiju. Še danes se mi pred očmi odvija zadnjih 10 minut tekme, ko smo lovili zmago in posledično lovoriko. Žal se ni izšlo.
Morda malce nenavadno vprašanje: kateri nogometaš najbolj sovraži Olimpijo? Ampak pustimo danes eminentne obraze, ki so metali bakle proti navijačem… V mislih imamo igralce z največ goli proti Olimpiji, z največ rdečimi kartoni.
V zgodovini Olimpije je največ zadetkov proti Olimpiji dosegel odlični Oto Oman – kar 19. Igral je za predvojno Ilirijo in je bil rojen v isti vasi kot jaz. Če se ne motim, celo v sosednji hiši! Vendar to so bili povsem drugi časi – govorimo o nogometu, ki se je odvijal 100 let nazaj. V novejšem času pa je 10 zadetkov proti Olimpiji dosegel Damir Pekić v dresu večjega številka klubov. Marcos Tavares jih je dosegel 9. Največ izključitev proti Olimpiji pa ima Luka Šušnjara (3). Dvakrat v dresu Mure, enkrat v dresu Kopra.
Najboljša in najslabša stranka Olimpije?
Težko je reči, ker se je Olimpija pomerila že s skoraj 70 različnimi ekipami v Sloveniji in se število tekem močno razlikuje. Pa še tekme so bile v različnih ligah in je težko vse spraviti na isti imenovalec. Zagotovo je Maribor zelo neugodna “stranka”. Prav tako v zadnjem obdobju Bravo. Najboljše pa so Triglav iz Kranja, Domžale, Radomlje, Nafta…
Bo Olimpija v tem desetletju uspela premagati Bravo?
Vsak klub ima svoj “boogey team”. Bravo je zadnjem obdobju resničen trn v peti Olimpije. Bravo je izredno neugoden in proti Olimpiji igra kot Bayern pod Heynckesom ali Barcelona pod Guardiolo. Ampak tudi Šiškarji bodo slej kot prej padli na zeleno mino!
Če še malo pobrskamo po OptaŽabarjevem arhivu… Zanima nas najdaljši niz porazov na enem stadionu? In najdaljši niz zmag.
Zagotovo je v Sloveniji najdaljši niz brez zmage na Bonifiki. Tam Olimpija ni zmagala kar 26 let – med letoma 1987 in 2013. Skupno kar 26 zaporednih tekem. Šele Nik Kapun je leta 2013 odrešil Olimpijo prekletstva koprskega stadiona. Nik, hvala! Najdaljši niz zmag pa je v Kranju. Tam je Olimpija med letoma 2001 in 2013 zabeležila 10 zaporednih zmag. Tudi Izola je super kraj za gostovanja: 8 zmag, 2 remija. S tem, da se je niz neporaženosti začel že leta 1966 in traja še danes.
Koliki nogometašev je prestopilo iz Olimpije v Maribor in obratno?
Od ustanovitve Maribora (leta 1960) je 16 igralcev prišlo direktno iz Maribora v Olimpijo. V obratni smeri pa kar 24 (s tem, da Sani Trgo nima nastopa za Maribor).
Kateri odhod iz Ljubljane v Maribor je vas, navijače Olimpije, najbolj bolel?
Osebno me ni noben pretirano “bolel”. Morda Sani Trgo, ker je otrok Olimpije in je res možakar na mestu. Ampak situacija 25 let nazaj je bila pač takšna, kot je bila. Za Kronavetra se je vedelo že prej. Cretu je bil zanimiv primer, ker je oddelal priprave z Olimpijo, nato pa se preselil prek Trojan. Ampak od Romuna ni drugega za pričakovati. Ostali pa niso merodajni, ker niso navezali nekega večjega stika z našimi navijači. Občutki pa so, jasno, vedno grenki ob takšnih prestopih.
Vedno govorimo o najboljših… Kdo je po mnenju OptaŽabarja najboljši nogometaš Olimpije v jugoslovanskih časih in potem v obdobju od osamosvojitve dalje? Pa, recimo, v času, ko Olimpija igra v Stožicah.
Kar se tiče Olimpije v časih pred osamosvojitvijo, so vrh igralske piramide tvorili Brane Oblak, Vili Ameršek in Danilo Popivoda. Seveda tu ne zanemarjam ikon, kot so bili Elsner, Katanec, Šoškić, Bečejac, Žabjek, Iskra, Ubavić, Srbu, Zagorc, Rožič,Toplak, Pate, Terčič, Vrabac, Iskra in druščina. Prav neverjetno, koliko ikon je hodilo po zelenici Bežigrada! Je imela pa Olimpija tudi nekaj zelo zanimivih igralcev pred drugo svetovno vojno: Repotočnik, Hassl, Lah, Jež, Slamič itd. Tu želim izpostaviti predvsem napadalca Adolfa Ermana (1923-34), ki ima količnik med zadetki in tekmami celo nad 1. Kar nekaj njegovih zadetkov pa je še nedokumentiranih. Samo sumimo lahko, da jih je dosegel še več. V današnjem času so največji pečat pustili Šporar, Jović, Elšnik, Kapun, Delamea Mlinar, Fink, Vidmar, Zarifović, Salkić, Omladič itd. Pa da ne pozabim omeniti še igralce pred njimi: Kosić, Pejković, Prosinečki, Englaro, Zulić, Čeh, Perica, Cimirotić, Novak, Topić itd. Se globoko oproščam, če sem koga pozabil, ampak takšnih ikon je bilo pri Olimpiji zares veliko. Osebno pa so mi zelo pri srcu (skoraj) vsi igralci, ki so se 2005 zavzeli vrniti Olimpijo v prvo ligo. Kateri klub na svetu se lahko še ponaša z dejstvom, da so ga rešili igralci iz “penziona” ter ga v rekordno hitrem času pripeljali iz najnižje možne lige v najvišjo? Temu se reče pripadnost in ljubezen do kluba!
Kdo pa je GOAT, kot bi rekli Američani? Torej najboljših vseh časov.
V mojih očeh je to Vili Ameršek. 16 igralskih sezon v klubu, 432 uradnih nastopov. Eden najboljših vezistov svojega časa na območju bivše države. Tu pa bi rad izpostavil še Toneta Rožiča. Celoten mladinski in članski staž je preživel pri Olimpiji! Tega dandanes zelo verjetno ne bomo več videvali. Takšnih igralcev ni veliko niti v svetovnem merilu: Lev Jašin, Franco Baresi, Paolo Maldini, Nilton Santos, Tony Adams, Gary Neville, Jamie Carragher so redki primeri. Nekoč bi rad videl banner na Stožicah, kjer bi pisalo “They don`t make them like Tone anymore”.
Olimpijo so vodili sila pisani in po svoje kontroverzni predsedniki. Čigava Olimpija je statistično gledano najboljša?
Zagotovo od Ivana Zidarja, ker je bil v klubu več desetletij. Pod njim je bila Olimpija prvi slovenski prvak v Sloveniji. Še pred tem je bila razmeroma tudi stabilen klub v Jugoslaviji. Tudi, ko je izpadla iz 1. ZNL ali 2. ZNL, se je vrnila nazaj in zasedala sredino lestvice v jugoslovanski elitni ligi. Vmes je osvojila še kar nekaj pokalnih lovorik. Bila je prvi slovenski klub v ligi prvakov (sistem tekmovanja je bil 1992 drugačen kot sedaj), prvi slovenski klub, ki je v Evropi preskočil dva nasprotnika, prvi slovenski klub, ki je gostoval v Afriki in še bi lahko naštevali.
Zlobni jeziki radi zbadajo vas, navijače, češ da ta Olimpija sploh ni prava Olimpija. NK Bežigrad velikokrat poleti v vaši smeri…
Pravno gledano je seveda Olimpija iz leta 2005. Ampak pravno v nogometu ni vedno moralno. Iste barve, isti stadion, isti igralci, isti navijači pomenijo isti klub. Mi ne ločimo med eno in drugo Olimpijo. To je bolj delo naših rivalov. Kontinuiteta kluba se jasno kaže od 1920 dalje. Sam ne priznavam letnice 1911, ker to je letnica predvojne (ne današnje) Ilirije. Obstajajo trdi dokazi za to. Olimpija izhaja iz Primorja, ki so ga ustanovili slovenski izgnanci iz Italije in je začel svojo pot maja 1920. Takšnih primerov, kot je Olimpija z “mlado” letnico, je v sosednji Italiji na pretek. Napoli, Fiorentina ter več kot pol druge italijanske lige…Vsi od njih so naredili “by pass” in so se jim priznale vse lovorike. Olimpiji pač ne. Ampak mi se s tem ne obremenjujemo. Pred leti sem na morju spoznal ultra zagrizenega navijača Napolija. Ko sem ga povprašal glede njihove letnice (klub se je po bankrotu na novo ustanovil leta 2004) in pravnega nasledstva, se je samo na široko nasmejal in mi dejal: “Napoli je od nekdaj Napoli. Pravna letnica kluba je zgolj za papir. Šteje le esenca ekipe in tradicija. Mi obstajamo od leta 1926. Naše tradicije ne more uničiti nobena letnica”.
V Olimpiji je prisoten tudi fenomen dvojnih kron. Kot zadnja sta obe lovoriki osvojila Igor Bišćan in Albert Riera. Nekaj dni po tem sta oba ostala brez službe. Obstaja po tvojem mnenju bojazen, da bi se lahko kaj takšnega zgodilo tudi Victorju Sanchezu?
Ne verjamem. Klub je bolj urejen, kot je bil takrat. Bišćana se je “žagalo” že na polovici prvenstva. Mandariću pač ni ugajalo, da je bolj popularen od njega. Rierino zgodbo pa ne bi rad pogreval, čeprav ga imam še vedno v čislih, ampak se je postavil nad klub. On je postal žal slaba replika prežvečenega Mourinha. Victor je resnično njegov antipod.
Koliko kilometrov je v tej sezoni prepotovala Olimpija? Gre za rekordno razdaljo, bi rekli. Kaj pa v primerjavi z ostalimi slovenskimi klubi?
V aktualni evropski sezoni je Olimpija prepotovala okoli 12.500 kilometrov, kar je res ogromno. Z njimi pa so potovali tudi navijači. Okoli 200 jih je bilo na Finskem. To je več, kot pa bilo vseh gledalcev maja 2014 v Stožicah! Olimpija ima navijače povsod po Sloveniji. Bo držalo, da bi bil obisk na domačih tekmah lahko malo boljši, ampak vsak pač ne more navijati za ta klub. Olimpija je klub vsebine in ne embalaže. Pa rad bi pohvalil Green Dragonse. Povsod so s klubom. Od Evrope do 5. lige. Velikokrat po krivem obtoženi, ko je pa potrebno pomagati, pa so v prvi bojni liniji. Tu mislim na humanitarno pomoč, pomoč pri naravnih katastrofah, epidemiji… Zares se trudijo tudi pri koreografijah in z raznimi navijaškimi akcijami. So tudi prvi braniki kluba. Za ostale klube pa žal ne vem, ker jih ne spremljam. To bi morali vprašati kakšnega z vzdevkom OptaJoža, OptaGrof, OptaTifoz, OptaČarnoBejli itd, če se bo kdaj našel še kakšen heroj, ki bo spisal vso možno statistiko svojega kluba. Žal jih (še) ni. Škoda, ker bi si ostali klubi to zaslužili.
Doma Olimpija, na tujem Chelsea. Kako to?
Ja, Chelsea je moja mednarodna ljubezen že od 1998 dalje. Kluba se lahko srečata v Evropi. Ne glede na to, da spremljam Chelsea zelo podrobno, je Olimpija na prvem mestu. Sem član Chelsea Supporters Trusta, sem delničar zemljišča, na katerim stoji Stamford Bridge. Hodim na njihove domače in gostujoče tekme, ko imam pač možnost. Imam tudi kup poznanstev na Otoku. Nekateri kolegi so tudi že prišli v Ljubljano na večni derbi. Prva ljubezen pa je vedno domač, lokalni klub. Z njim sem odraščal, z njim živim, z njim se bom postaral in z njim bom umrl. Olimpija ni klub, Olimpija je diagnoza.
Prav proti Chelseaju je v Ljubljani padel rekord obiskanosti v Stožicah. Toda to je bila neuradna tekma. Kaj pa uradne tekme? Za Bežigradom? V Stožicah? In tudi v gosteh? Vodiš tudi takšno evidenco?
Tekma s Chelseajem je rekordna po številu gledalcev v Stožicah, kar se tiče klubskih tekem. Zbralo se je preko 16.000 duš. Seveda ni bilo tampon con, kot so na večnih derbijih. Največji obisk v Stožicah na tekmovalnih tekmah pa je bil: 14.500 proti Mariboru (maj 2016), 13.770 proti Mariboru (oktober 2016) in 13.712 proti Galatasarayu (avgust 2023). Za Bežigradom je stanje sledeče: 26.000 proti Veležu iz Mostarja (maj 1975), 25.000 proti Crveni zvezdi (avgust 1979) in 22.000 proti Dinamu iz Zagreba (september 1967). V gosteh pa… Olimpija je oktobra 1966 igrala tekmo pokala velesejemskih mest v Budimpešti proti Ferencvarosu. Na Nepstadionu se je zbralo okoli 70.000 gledalcev. Nekateri viri pišejo celo o 90.000 gledalcih, ampak se mi zdi ta številka pretirana. To je tudi rekord gledanosti na tekmah Olimpije v zgodovini.
Koliko enajstmetrovk je bilo v samostojni Sloveniji dosojeno za Olimpijo in koliko proti Olimpiji?
Olimpiji je bilo po do sedaj zbranih podatkih na tekmah prve lige dosojenih 171 enajstmetrovk in od tega 74 % uspešno izvedenih. Proti njej pa malenkost manj. Podatka nalašč ne bom povedal, ker bodo nekateri (spet) otroško razvijali vse mogoče teorije zarote, kako se pomaga Olimpiji. Če bi se Olimpiji res tako pomagalo, potem ne bi leta 2005 izpadla v najnižjo možno ligo, kajne?
Koliko zadetkov je VAR razveljavil Olimpiji?
Kar nekaj, ampak v večini so bile odločitve pravilne. Sam se ne ubadam pretirano s sodniškimi presojami, čeprav so kdaj le-te zelo “lovske”. V nekem paralelnem nogometnem vesolju se prej ali slej vse izravna. S sodniki so obsedeni drugi. Če delaš dobro, te nogomet vedno nagradi.
Kaj OptaŽabar napoveduje za prestopno leto 2025? Lahko kdo podre rekord Olimpije? Recimo Raul Florucz?
Ne, rekord drži še vedno Ezekiel Henty (5 milijonov €, 2016). Raul je izjemen ampak Hentya ne bo presegel, če se mene vpraša.
Evropa se za Olimpijo nadaljuje tudi na začetku leta 2025. Nasprotnik – Borac. Kaj pravi statistika? Navsezadnje gre za starega znanca iz rajnke Jugoslavije…
Olimpija in Borac imata dolgo brado medsebojnih tekem. Na uradnih tekmah sta se pomerila kar 47-krat. Prva tekma je bila že oktobra 1948, zadnja maja 1991. Olimpija ima 17 zmag, 12 remijev in 18 porazov. Zadnja zmaga v gosteh datira v leto 1963, ko je zadel tudi pravkar preminili Vladan Mladenović. Tudi kar nekaj igralcev je (in še) igrala za oba: Ziljkić, Savić, Sejdić, Pejović, Lagundžić, Gajić, Brkić, Blagaić, Vukčević. Verjetno najbolj znano ime pa je Suad Beširović, ki sicer ni igral za Olimpijo, vendar pa je bil njen trener med majem 2003 in majem 2004. Z Borcem je leta 1988 osvojil tudi pokal Jugoslavije. Maja 1989 je prav tako zadel za zmago Borca nad Olimpijo.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
