Nik Marinšek se z Riedom bori za elito, razmišlja o prihodnosti in se spominja: “Celje me je želelo skupaj z Brestom, Olimpija pa…”
Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: SV Ried.
Eden od tistih slovenskih nogometašev, ki bi znal biti vroča prestopna roba to poletje, je Konjičan Nik Marinšek, trenutno še član SV Rieda, drugouvrščene ekipe avstrijske druge Bundeslige, ki pa mu v kratkem poteče pogodba. Že v preteklosti je bil tarča nekaterih znanih slovenskih klubov, predvsem v sezoni 22/23, ko je v dresu Aluminija dosegel impresivnih 25 zadetkov, a se je tedaj odločil za selitev k severnim sosedom.
“Med sezono so me kontaktirali iz Kopra, Celjani so želeli mene in Marka Bresta v paketu, še najbolj vztrajni so bili v Ljubljani, a se je med Kidričevim in Stožicami zalomilo pri višini odškodnine, saj so pri Olimpiji ponujali dosti manj od zahtevane,” je Nik Marinšek uvodoma razkril v pogovoru za Planet nogomet. V nadaljevanju je ob obisku naše spletne strani pojasnil tudi, zakaj se je raje odločil za selitev čez severno mejo.
“V tem času so me povabili v Avstrijo, mi pokazali stadion, klubske prostore, predstavili projekt in pokazali željo, da se jim pridružim. Čeprav je Olimpija še vedno vztrajala in se pogajala, nekako nisem želel, da se zaradi moje neodločnosti Avstrijci ohladijo, pa sem sprejel ponudbo. Gledal sem v preteklih letih soigralce, kako so se iz Kidričevega uspešno odpravili v tujino, na primer Dejan Petrovič in Luka Štor, in zares nisem želel zamuditi tega,” je nadaljeval nesojeni član Olimpije, ki pa bi – kot rečeno – lahko kmalu postal prost igralec. Seveda nas je zanimalo: bi ga vrnitev na slovensko sceno v tem trenutku sploh zanimala?
“Seveda, zakaj pa ne. Zagotovo nisem eden od tistih, ki vidi samo tujino in želi na vso silo biti zunaj. Najprej bi pogledal vse opcije, ki se mi bodo ponudile. Slovenska liga oziroma vsaj nekateri klubi lepo napredujejo in če bi bil zanimiv projekt, bi me zagotovo zanimalo. Sicer pa ni vse odvisno od mene – v primeru, da se uvrstimo v prvo ligo, se mi pogodba avtomatsko podaljša,” je pojasnil Nik Marinšek. Njegov Ried trenutno zaostaja vsega dve točki za vodilno Admiro Wacker, s katero se bo v kratkem pomeril – tekma, ki bi lahko ključno vplivala na njegovo prihodnost, bo 2. maja.
Nik Marinšek: “Podpisal bi doživljenjsko pogodbo!”
Do konca prvenstva je še šest krogov, zato je očitno vse še popolnoma odprto. Je pa avstrijsko drugoligaško tekmovanje zelo specifično, saj je ena redkih lig na svetu, v kateri se v višji rang tekmovanja uvrsti le prvouvrščena ekipa – drugo mesto ne prinaša ničesar, niti dodatnih kvalifikacij. “Sem se pa tukaj v Avstriji navadil oziroma malce razvadil na pogoje, ki jih skoraj nobena ekipa pri nas ne premore, tako da bi lahko podpisal tudi doživljenjsko pogodbo z njimi,” je priznal 26-letnik in nadaljeval z opisovanjem mesta in kluba: “Ried se nahaja v dolini med Alpami, mirno je, lepo urejeno. V mestu je samo nogomet, zato je vse koncentrirano okoli kluba, ki ima približno 100 različnih sponzorjev. Pogoji so vrhunski, tako v pisarnah kot glede infrastrukture, ljudje nas podpirajo, na tekmah imamo povprečje blizu 4000 gledalcev, kar je zelo lepa številka.”
Kot je Nik Marinšek pojasnil v nadaljevanju, je bila tranzicija iz slovenskih na avstrijske terene nekoliko težja, saj se slog igre popolnoma razlikuje. “V Aluminiju sem imel svobodo, tam sem bil sedem let, lažje je, ko si domač, bi se reklo. Nato pa prideš v Avstrijo in vidiš, da je večina poudarka na fiziki in presingu. Če sem bil v Sloveniji desetka, sem zdaj malo bolj nazaj, recimo ena osmica ali celo šestka,” je razložil svojo pozicijo – tako in drugače.
Prva težka, v drugi ne igra toliko, kot bi si želel
Leta 1999 rojeni Nik Marinšek je do danes za Ried odigral 43 tekem, med strelce se je vpisal 6-krat. “Lanska sezona je bila malce kompleksna, glede na to da je ekipa ravno izpadla iz Bundeslige. Sestavili so novo moštvo, nekaj časa smo potrebovali, da se uigramo. S prvo sezono sem zadovoljen, bil sem dokaj reden prvokategornik. Letos igram nekoliko manj pri novem trenerju oziroma ne toliko, kot bi si želel, a verjamem v svoje sposobnosti,” je naš tokratni sogovornik priznal, da druga sezona na tujem vendarle ni takšna, kot bi si želel.
Kakorkoli, poleti bi se lahko marsikaj spremenilo in ker – kot smo že zapisali – obstaja tudi možnost vrnitve domov, smo ga potipali, kako podrobno spremlja dogajanje v 1. SNL. “Vse spremljam! Zelo rad si ogledam kakšne dobre tekme in ekipe, ki igrajo dober nogomet. To predvsem mislim na Olimpijo in Celjane. Albert Riera mi je zelo všeč – ne le kot trener, ampak ves ‘show’ okoli njega. Redno sem spremljal tudi tekme Kopra, ko je bil trener Oliver Bogatinov, saj je ravno on tisti, ki mi je dal prvo priložnost v članskem nogometu, zato ga še posebej cenim. No, ne smem nikakor mimo Roberta Pevnika, za katerega lahko rečem, da mi je kot drugi oče. Če pa imam še koga za omenit, je to tudi ajdovsko Primorje in njihova igra,” je pogovor zaključil Nik Marinšek. Bodoči član enega od slovenskih prvoligašev? Mogoče. Poletje bo tudi za njega zagotovo pestro, prost igralec njegovih kvalitet pa je zagotovo iskana vroča roba. Če ne bo, seveda, slavil preboja v elitno avstrijsko Bundesligo…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
