Blaž Vrhovec: Kljub grenki ciprski izkušnji ne obžalujem odhoda iz Maribora, vem pa tudi, zakaj so se vijoličasti znašli v hudi krizi
Danes bi lahko trdili, da je Blaž Vrhovec vedel, kdaj mora zapustiti barko Maribora. Čeravno se je še poleti zdelo, da je storil hudo napako. Štajerci so nekaj mesecev po njegovem slovesu osvojili naslov državnega prvaka, sam pa se je znašel v nemilosti novega vodstva kluba, za katerega je podpisal v zadnjem zimskem prestopnem roku.
Toda 30-letni Ljubljančan, ki je v Prvi ligi Telemach odigral kar 254 tekem, ne glede na vse ničesar ne obžaluje. Še vedno vztraja pri tem, da je bila njegova odločitev pravilna. In v tem trenutku, ko se v Ljudskem vrtu dogaja, kar se dogaja, bi seveda zares vsak rekel, da je zares ravnal prav, ker je odšel drugam… Čeprav občasni slovenski reprezentant seveda ni mogel vedeti, da bo Maribor padel v tako hudo krizo. Slednja Vrhovca ne preseneča, v pogovoru za našo spletno stran je priznal, da je po svoje celo pričakoval, da bo imel njegov nekdanji klub v novi sezoni veliko težav.
Čez noč ostali brez hrbtenice ekipe
“Težko bi bilo pričakovati karkoli drugega,” je v intervjuju za Planet nogomet povedal Vrhovec in pojasnil: “Poleti je klub zapustilo preprosto preveč nosilcev, za nameček so se nekateri ključni igralci še težje poškodovali. Ko te zapustijo Ognjen Mudrinski, Marko Alvir in Antoine Makoumbou, hkrati pa je na stranskem tiru tako dober vratar, kot je to Ažbe Jug, to res ni mala stvar. Lahko bi rekel, da je Maribor čez noč ostal brez hrbtenice ekipe. Prav zato me težave, ki jih ima moj nekdanji klub v tem trenutku, res ne presenečajo.” Vrhovec kljub vsemu verjame, da bo Maribor prej ali slej dvignil ritem in postal neprimerno boljši, čeprav priznava, da bo na vijoličaste vedno gledal tudi skozi očala večnega navijača.
“Ne dvomim, da je le vprašanje časa, kdaj se bo Maribor dvignil v formi. Nadaljevanje bo boljše in upam si trditi, da bo Maribor na koncu sezone zagotovo med tremi najboljšimi na lestvici. Ekipa je boljša, kot kažejo trenutni rezultati. V preteklih tednih in mesecih so fantom na igrišču manjkali vodje, odhodi in poškodbe so naredili svoje. Če vprašate mene, je bil to največji problem. Ko se bo vse umirilo, bo Maribor nazaj. In bo spet dobro deloval na igrišču. V drugem delu sezone zagotovo.“
Da bo Maribor vedno v njegovem srcu in da je optimist tudi zato, ker je še vedno njegov navijač, Vrhovcu ni sram priznati.
“Ah, seveda sem navijač. Absolutno. Nikdar ne bo drugače. Morda sem odšel iz Maribora, toda Maribor je ostal v mojem srcu. Maribor je preprosto Maribor. Gre za specifičen klub. V prvi vrsti zaradi ljudi. Zaradi navijačev. Zanje je Maribor vedno na prvem mestu. In ko je evforija in ko vse skupaj ni ravno najboljše. Prav zato so v Sloveniji nekaj posebnega. To te prevzame, osvoji. Vsaj mene je. Zato bom vedno navijač Maribora,” je poudaril vezist, ki je svoj čas igral tudi za Interblock in Celje.
Misli, upa in verjame, da ni bilo tako
Za Vrhovca je Maribor zdaj seveda preteklost, njegova realnost pa Poljska. V Gornik iz Zabrzeja je odšel ob koncu poletja, ko se mu je po pravi kalvariji, ki je trajala več tednov, vendarle uspelo rešiti ciprskega jarma. K Anorthosisu je pozimi prišel kot pomembna okrepitev, v drugem delu pretekle sezone je tudi redno igral, nato pa so se začele težave.
Kot se za nemirna ciprska nogometna tla spodobi, so se v Anorthosisu zamenjali ključni možje, ki so najprej pometli med tistimi igralci, ki jih je v klub pripeljala prejšnja oblast. In mednje sta sodila tako Vrhovec kot tudi njegov rojak Denis Popović. Toda ob tem je zanimivo, da so novi vladarji Anorthosisa poleti za trenerja ustoličili Darka Milaniča, zato se je marsikdo v Sloveniji še kako čudil, ko je postalo jasno, da Vrhovec in Popović v njegovi ekipi nimata prave prihodnosti. A Vrhovec je prepričan, da to niti po naključju ni bilo Milaničevo maslo.
“Neverjetno, kaj vse se mi je poleti dogajalo na Cipru. Iz psihološkega vidika je bilo izjemno naporno in priznam, da se nisem počutil dobro. Ob tem se zavedam, da nisem ne prvi ne zadnji, ki se mu je zgodilo, kar se je zgodilo meni. Usoda je očitno želela, da moram doživeti tudi to, čeprav bi si želel, da se ne bi zgodilo skorajda takoj na začetku moje pustolovščine na tujem,” je v smehu dejal Vrhovec.
“Zgodba je precej preprosta. V upravi kluba so se zgodile precejšnje rošade, med drugim je Anorthosis dobil novega športnega direktorja in zdi se mi, da je bila takoj sprejeta odločitev, kako moramo stran vsi, ki jih je pripeljal njegov predhodnik. Še zlasti tujci. Če skrajšam dolgo zgodbo, bi bilo najbolje dejati, da se je zgodila klasična nogometna zgodba. Takšna, kakršne se preprosto dogajajo.“
Vrhovec ob tem ne verjame, da bi pri njegovem odhodu kakršnokoli vlogo odigral prav Darko Milanič, s katerim sta dolgo časa sodelovala že v Mariboru: “Mislim, da ni. In upam, da ni. Predvsem pa verjamem, da to ni bila njegova odločitev. Morda je bil v tistem trenutku že res trener članske ekipe, a tudi on je imel svoje nadrejene. Razšla sva se brez zamer. Z Milaničem, ki me je še pred prihodom poklical in povprašal za mnenje o Anorthosisu, sem imel vedno korekten odnos, nikdar nisva imela nikakršnih težav. Žal se je zgodilo, kar se je, tudi to je nogomet.”
Ni se ga nasitil, je pa potreboval nekaj novega
Da bi v trenutku, ko se je na Cipru znašel na stranskem tiru, jadikoval in se spraševal, zakaj za vraga je zapustil vrste Maribora, kjer je nosil celo kapetanski trak, se ni zgodilo.
“Ne, zares ne. Ne glede na vse ne bi ničesar spreminjal. Morda se je res izkazalo, da je bil odhod na Ciper ponesrečena odločitev, ampak mi ni žal. Naredil sem korak v svoji karieri, po katerem sem hrepenel. Čutil sem, da je napočil pravi trenutek za slovo od Maribora in odhod na tuje. Še danes vztrajam, da je res bil. Ničesar ne obžalujem,” je odločno dejal izkušeni nogometaš sredine igrišča, ki mu ni bilo žal niti, ko so njegovi nekdanji soigralci maja v zrak dvignili pokal za naslov slovenskega prvaka.
“Zanje sem bil res vesel! In sem jim še kako privoščil. Jaz pa sem pač že prej skočil na vlak, ki je počasi odhajal. Saj ne rečem, da je bila to moja zadnja možnost za odhod na tuje, res pa je, da sem potreboval nov izziv. Nekaj drugega po vseh teh letih v Mariboru. Ne bom rekel, da sem se ga nasitil, saj sem vedno govoril, da mi je v Mariboru super in da mi nič ne manjka. Tudi če bi ostal, bi bil zadovoljen. Ampak tujina mi ni dala miru. Moral sem poskusiti, kako je igrati na tujem. Res sem vesel, da sem storil ta korak v drugo smer.”
Maribor je, kot rečeno, preteklost, Ciper je bila (pre)hitro zaključena zgodba, Poljska pa država, v kateri se želi dokazati. Ampak težko bi trdili, da je po slovesu od Cipra naredil korak nazaj. Ravno obratno. “Prišel sem v ligo, ki je na izjemno visoki ravni. Že prej sem jo spremljal in vedno me je mikala, zdaj, ko sem tukaj, pa sem se tudi na lastne oči prepričal, kaj pomeni nogomet na Poljskem. Stadioni so enkratni, navijačev je povsod ogromno, o medijski pokritosti lige ne velja izgubljati besed. Morda se izven države o poljski ligi ne govori veliko, toda dejstvo je, da je Ekstraklasa na zares visoki ravni,” prvi član Gornika, ki se po težavah na Cipru še nekoliko lovi in išče pravo formo: “Glede na to, da sem komaj začel igrati za Gornik, bom rekel, da je vse skupaj v redu. Zadovoljen sem z dejstvom, da redno igram, s formo pač ne. Ampak glede na to, kaj vse se mi je dogajalo na Cipru… Vem, da sem lahko neprimerno boljši. In ne dvomim, da tudi bom.”
Podolski je zvezdnik, a vseeno eden od fantov v garderobi
Pri Gorniku ni edini Slovenec. Družbo mu v garderobi delata tudi Erik Janža in Amadej Maroša, hkrati je soigralec vseh naštetih tudi nemški zvezdnik Lukas Podolski.
“Zaradi Erika in Amadeja sem se na novo okolje privadil res ekspresno hitro. Zelo sta mi pomagala in hvaležen sem jima za vso pomoč. Kar zadeva Lukasa Podolskega, pa… On je še vedno razred zase. Čeprav je star že 37 let, še vedno dela razliko. Ampak daleč od tega, da bi bil v garderobi zvezda. Je povsem normalen, nič zvezdniški, je eden od fantov v garderobi. In to kljub temu, da je v svoji karieri dosegel vse, kar se je doseči dalo. Lahko rečem le, da je super imeti takšnega igralca v svoji ekipi,” ne skriva Vrhovec, ki si je na Poljskem že zadal naslednji veliki cilj: vrniti se v slovensko reprezentanco in pod taktirko Matjaža Keka narediti veliko stvar.
Optimist, ker Slovenija premore veliko kvalitete
“Mislim, da se nam lahko uspe uvrstiti na evropsko prvenstvo. To mora biti tudi naš cilj. Žreb nas sicer ne sme zavesti, ne smemo biti preveč brezskrbni. Res pa je, da smo imeli nekaj sreče, ki smo jo tako ali tako potrebovali in v preteklosti vse prevečkrat pogrešali. Verjamem, da lahko naredimo korak naprej. Premoremo veliko kvalitete, zato sem optimist. Pa še Benjamina Šeška imamo. Mislim, da ni kaj več za dodati,” je z nasmeškom na obrazu zaključil Blaž Vrhovec.