V 530 dneh od Beograda do Kobenhavna, v 530 dneh od pekla do roba raja: Nocoj igra Slovenija. Nocoj gremo na Euro 2024!
Foto: Vid Ponikvar / Sportida
Nocoj igra Slovenija. Nocoj gremo na Euro 2024.
Bilo je pred natanko 530 dnevi. Ali, če želite, pred točno enim letom, petimi meseci in dvanajstimi dnevi. Zgodilo se je v Beogradu. V srbski prestolnici je generacija, ki jo je nekje na tej poti v pogubo prevzel Matjaž Kek, padla na dno. In ko padeš na dno, sta samo dve poti. Lahko ostaneš tam. Lahko pa se tudi pobereš. In se dvigneš nazaj na noge.
Slovenija je bila pred natanko 530 dnevi praktično na dnu. Po tisti mogočni in še kako boleči srbski klofuti sredi Beograda, kjer so orli slavili kar s 4:1, se je zdelo, da so fantje res to, kar se je takrat vse bolj zdelo – izgubljena generacija.
Odrešitev in vstajenje, dokazovanje in trpljenje
Natanko 530 dni je ta ista generacija fantov na pragu Eura 2024. Natanko leto, pet mesecev in dvanajst dni kasneje se Slovenija lahko pohvali, da je z dna prišla skorajda vse do vrha. Oziroma na rob vrha. Na rob piedestala. Tja, kamor želijo priti številni, a uspe le redkim. Ta naša izgubljena generacija…
Nocoj se bo ob 20.45 začela tekma, ki bi lahko bila zadnje dejanje v neverjetni zgodbi o odrešitvi in vstajenju, o dokazovanju in trpljenju, predvsem pa o dokazu, da je tudi tedaj, ko si na dnu, možno prav vse. Če si le dovolj želiš. Slovenija si je. Naša izgubljena generacija je po tistem famoznem tavanju po beograjskih ulicah do danes odigrala 14 tekem in izgubila zgolj enkrat. Še nikdar ni bil bolj izrazito potrjena tista zimzelena športno-življenjska floskula, da se slab dan zgodi in da ima vsak pravico do njega.
En slab dan. V 530 dneh. V skoraj letu in pol. V dobrih 17 mesecih, v katerih je naša izgubljena generacija tisto preklemansko Sizifovo kroglo, ki se ji je ves čas kotalila nazaj v dolino, končno spravila na vrh. Oziroma skoraj do vrha. Na 14 tekmah od tistega klavrnega beograjskega večera je ta naša izgubljena generacija naredila ogromno: sebe je spravila na rob Eura 2024. Slovencem je vrnila vero v reprezentančni nogomet. V deželici na sončni strani Alp je zanetila nogometno evforijo. Pri nekoliko starejših nogometnih navdušencih je obudila spomine in čustva, na katere smo skorajda že povsem pozabili.
Že 13 let. Predolgo
Ta naša izgubljena generacija je v teh 14 tekmah s pomočjo kar devetih zmag prišla na rob raja in končno stopila iz globoke sence predhodnih generacij, ki so posegla po nogometnem Olimpu. Drži. Tokratna Kekova četa še ni tam. A je blizu. Zelo blizu.
Prva zaključna žogica sledi že nocoj. Ob 20.45 se bo v Kobenhavnu začela tekma, ki bo dala dokončen odgovor, ali je ta generacija fantov zares izgubljena ali pa so fantje pač zgolj nekoliko dlje tavali, preden so prišli tja, kjer smo si jih tako zelo želeli videti. Ob 20.45 bo Slovenija igrala za dokončno uveljavitev novih senatorjev, novih idolov tam zgoraj ob Zlatku Zahoviću, Milenku Aćimoviću, Miranu Pavlinu, Milanu Ostercu in Zlatku Dediću. Pa vseh ostalih, ki so bili tam, kjer nas ni bilo že dolgih 13 let. Predolgo.
Nocoj igra Slovenija. Nocoj gremo na Euro 2024.
PS: Tudi če nam še ne bo uspelo nocoj, gremo vseeno v Nemčijo. Bomo šli pač v ponedeljek…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
Vsebino zagotavljajo
