Dajan Pavlović za PN o finančnem stanju Rudarja: “Vse težave še niso rešene, izgubljeno zaupanje si moramo ponovno zaslužiti”

Objavljeno 16. oktobra 2026 15. oktobra 2026

Vir fotografije: NK Rudar Velenje

Rudar Velenje je klub z bogato zgodovino, pomembnim mestom na slovenskem nogometnem zemljevidu in preteklostjo, ki vključuje tudi nastope med slovensko elito in v evropskih pokalih. Toda nekdanji prvoligaš danes bije precej drugačne bitke. Velenjčani tekmujejo v 2. SNL, medtem pa se v javnosti že nekaj časa pojavljajo vprašanja o finančnem stanju kluba, domnevnih neporavnanih obveznostih, razmerah v nogometni šoli in načinu poslovanja vodstva. Do uredništva našega portala so v zadnjem obdobju prišle tudi informacije o domnevno dolgotrajnih zamudah pri plačilih trenerjem, odhodih sodelavcev in postopkih pred organi Nogometne zveze Slovenije (NZS).

Preberi več

Ker gre za očitke, ki zadevajo tako delovanje članskega moštva kot prihodnost mladinskega pogona, smo se z vprašanji obrnili neposredno na vodstvo velenjskega kluba. Na našo prošnjo se je odzval Dajan Pavlović, predsednik in generalni direktor NK Rudar Velenje, ki je v obsežnem intervjuju za Planet nogomet predstavil pogled vodstva na trenutno stanje in ukrepe, s katerimi želi klub zagotoviti stabilnejšo prihodnost.

Dajan Pavlović ne skriva, da ima Rudar finančne težave in da nekatere obveznosti iz preteklih obdobij ostajajo neporavnane. Ob tem zavrača posamezne interpretacije dogajanja, pojasnjuje razloge za spremembe v mladinskem pogonu in razkriva tudi načrte za njegovo organizacijsko preoblikovanje. Spregovoril je o dolgovih do trenerjev, financiranju nogometne šole, postopkih pred organi NZS in očitkih o domnevnih nepravilnostih pri pogodbah ter izplačilih. Njegovo osrednje sporočilo je, da mora Rudar ob reševanju starih dolgov preprečiti nastajanje novih, izgubljeno zaupanje okolja pa si lahko povrne zgolj z dejanji.

Rudar Velenje Mura — Vir fotografije: NK Rudar Velenje

V zadnjem obdobju smo prejeli številne informacije, da nekateri trenerji v mladinskem pogonu Rudarja približno leto dni oziroma še dlje niso prejeli plačil, zaradi česar naj bi klub zapustilo več trenerjev in drugih sodelavcev. Kako resne so težave z izplačili in kakšno je trenutno stanje v nogometni šoli?

- Navedba, da posamezni trenerji leto dni ali dlje niso prejeli nobenega plačila, ne odraža dejanskega stanja. Drži pa, da ima klub do nekaterih dolgoletnih sodelavcev še vedno zapadle obveznosti, ki so se v posameznih primerih nabirale skozi daljše časovno obdobje. Govorimo tudi o trenerjih, ki so v NK Rudar delovali več let, nekateri 15 ali celo 20 let, in do katerih so določene zapadle obveznosti obstajale že ob nastopu sedanjega vodstva. V posameznih obdobjih je prihajalo do zamikov ali delnih plačil, zaradi česar se je skozi leta pri nekaterih sodelavcih akumuliral znesek, ki lahko danes dosega višino več mesečnih oziroma približno enoletnega honorarja. To pa ni enako trditvi, da posameznik leto dni za svoje delo ni prejel nobenega plačila. Pri tem lahko zaradi načina računovodskega zapiranja najstarejših obveznosti nastane tudi vtis, da trener v tekočem koledarskem letu ni prejel plačila za tekoče obdobje, čeprav je sredstva dejansko prejemal, vendar so se z njimi poravnavale starejše zapadle obveznosti. Tega ne navajamo kot opravičilo. Vsaka opravljena in dogovorjena storitev mora biti plačana in cilj kluba je poravnati tudi preostale upravičene zapadle obveznosti. Pomembno pa se nam zdi razlikovati med dolgom, ki se je nakopičil skozi daljše obdobje, in navedbo, da nekdo leto dni ali dlje ni prejel nobenega plačila.

Kako ste se lotili reševanja teh težav? So trenerji pred začetkom aktualne sezone vedeli, kakšno je finančno stanje kluba?

- Pred začetkom aktualne sezone smo se odkrito pogovorili s trenerji nogometne šole, jim predstavili dejansko finančno stanje in način njegove sanacije. Sprejeli smo tudi ukrepe za zmanjšanje skupnega stroška delovanja nogometne šole in njegovo prilagoditev realnim ter zagotovljenim prihodkom. Izhodišče za aktualno sezono je bilo jasno: tekoče obveznosti moramo poravnavati redno, stare zapadle obveznosti pa postopoma sanirati skladno s finančnimi zmožnostmi kluba. Tekoče obveznosti aktualne sezone do trenerjev nogometne šole se skladno s tem tudi poravnavajo. Del trenerjev je takšen način sprejel in z njimi sodelovanje nadaljujemo. Nekateri so nadaljevanje sodelovanja pogojevali s takojšnjo poravnavo celotne stare obveznosti. Takšno zahtevo razumemo in je z vidika posameznika povsem legitimna, klub pa je v danih finančnih okoliščinah ni mogel odgovorno izpolniti. Če bi celotna razpoložljiva sredstva namenili poplačilu enega starega dolga, zaradi tega pa ne bi mogli poravnati tekočih obveznosti do drugih trenerjev, sodelavcev ali upnikov, bi en problem rešili in hkrati ustvarili novega. Naš cilj ni reševati ene zapadle obveznosti tako, da z njenim poplačilom ustvarimo drugo. Kjer takšen okvir za nadaljevanje sodelovanja ni bil sprejemljiv, smo sodelovanje zaključili oziroma se dogovorili o njegovem zaključku, stare obveznosti pa s tem seveda niso prenehale in jih klub postopoma ureja. Kljub racionalizaciji stroškov trenažni proces v vseh selekcijah poteka nemoteno. Kjer je bilo zaradi reorganizacije potrebno, smo strokovno delo in igralce prerazporedili tako, da smo zagotovili nadaljevanje programa. Naš dolgoročni cilj je jasen: prenehati ustvarjati nove zapadle obveznosti, zagotoviti redno tekoče poslovanje in hkrati postopoma sanirati dolgove iz preteklih obdobij.

Starši opozarjajo tudi na pogoste menjave trenerjev pri mlajših selekcijah. Ob tem izražajo pomisleke, da naj bi se del sredstev, povezanih z nogometno šolo, dejansko uporabljal za financiranje članske ekipe. Kako odgovarjate na te očitke? Kako so finančno razmejena sredstva med članskim in mladinskim pogonom?

- Pri tem vprašanju želimo biti v klubu čim bolj konkretni, saj opažamo, da se pri ocenjevanju prihodkov nogometne šole pogosto uporablja zelo poenostavljen izračun. Pogleda se število otrok, ki jih nekdo vidi na treningih, oziroma se pogovorno ocenjuje, da je v nogometni šoli 250 ali celo 300 otrok, nato pa se to število pomnoži z višino vadnine. Tako dobljeni zneski ne odražajo dejanskih prihodkov nogometne šole. Dejanske številke lahko jasno pokažemo. Po podatkih sistema Sportimus je bilo iz naslova vadnin v sezoni 2023/24 plačanih 98.220 evrov, v sezoni 2024/25 118.526,83 evra in v sezoni 2025/26 109.769,50 evra. Vsi otroci ne plačujejo polne vadnine. V preteklih obdobjih je imel drugi otrok iz iste družine 50-odstotno znižano vadnino, klub pa je omogočal tudi oprostitve oziroma olajšave otrokom iz socialno šibkejših okolij. Določene ugodnosti so bile omogočene tudi otrokom trenerjev ter posameznikom, prostovoljcem in partnerjem, ki s svojim delom ali podporo pomagajo pri vsakodnevnem delovanju kluba. Še pomembnejša pa je druga stran enačbe – koliko mladinski pogon dejansko stane. Skupni odhodki mladinskega pogona NK Rudar Velenje so v letu 2025 znašali 229.695 evrov. Za primerjavo: skupni odhodki kluba brez prestopne dejavnosti so v istem letu znašali 659.052 evrov. Pri stroških nogometne šole ne govorimo samo o honorarjih trenerjev in drugih sodelavcev. Sem sodijo tudi stroški tekmovanj, sodnikov in delegatov, prevozov selekcij po Sloveniji, najema telovadnic v zimskem obdobju, opreme trenerjev in igralcev ter drugi stroški, potrebni za izvajanje programa. Že primerjava dejansko pobranih vadnin s skupnimi stroški mladinskega pogona pokaže bistvo: nogometna šola se iz vadnin ne more financirati sama. Razliko mora klub zagotavljati iz drugih virov. Zato se ne moremo strinjati s posplošeno trditvijo, da se mladinski pogon uporablja za financiranje članske ekipe. Finančni podatki kažejo nasprotno: za izvajanje mladinskega programa mora klub poleg prihodkov iz vadnin vsako leto zagotavljati pomembna dodatna sredstva.

Omenjate potrebo po večji preglednosti financiranja. Ali v klubu načrtujete konkretne organizacijske spremembe, s katerimi bi odpravili dvome staršev in drugih podpornikov nogometne šole?

- Zavedamo se, da ni dovolj, da vodstvo kluba samo zatrjuje, da je temu tako. Skozi leta smo zaznali različne interpretacije in posploševanja glede tega, kam naj bi bila sredstva nogometne šole namenjena. Takšni dvomi zmanjšujejo zaupanje v klub in posledično otežujejo tudi pridobivanje novih partnerjev in sponzorjev. Prav zato smo se odločili narediti še korak dlje. V postopku je ustanovitev povezane družbe, katere osnovni namen bo upravljanje nogometne šole. Želimo vzpostaviti model, v katerem bodo prihodki in stroški mladinskega pogona še jasneje ločeni in pregledni ter v katerem bo jasno razvidno, za kaj so sredstva namenjena. S tem želimo odstraniti tudi vsak razumen ali nerazumen dvom starša, sponzorja ali donatorja, ki želi pomagati otrokom in njihovemu nogometnemu razvoju, glede tega, kam so njegova sredstva namenjena.

Glede Rudarja se že nekaj časa govori in omenja marsikaj, v prvi vrsti pa dolg seznam domnevnih dolgov do nekdanjih trenerjev, igralcev, zaposlenih in zunanjih izvajalcev ter o postopkih pred NZS. Ali ima Rudar trenutno zapadle obveznosti takšne vrste in ali zoper klub potekajo arbitražni, disciplinski oziroma drugi postopki?

- Pri Rudarju obstoja zapadlih obveznosti nikoli nismo zanikali in ga ne zanikamo niti danes. Del obveznosti izvira iz preteklih obdobij in se postopoma sanira, pri čemer je naš cilj jasen: poravnati vsako upravičeno obveznost v celoti. Največji izziv ni vprašanje, ali želimo obveznosti poravnati, temveč kako sanacijo izvesti tako, da z reševanjem starih težav ne ustvarjamo novih. Klub mora ob poplačevanju preteklih obveznosti hkrati zagotavljati tekoče delovanje članskega in mladinskega pogona ter poravnavati tekoče obveznosti do ljudi, ki danes opravljajo delo za klub. Iz izkušenj smo se naučili, da reševanje posamezne zapadle obveznosti zgolj glede na intenzivnost pritiska posameznega upnika ni dolgoročna rešitev. Zato danes stremimo k sistemskemu pristopu: zagotavljanju tekočega poslovanja in hkratnemu postopnemu, finančno vzdržnemu zapiranju preteklih obveznosti. Pri tem smo zelo hvaležni številnim nekdanjim in sedanjim trenerjem, igralcem, sodelavcem ter drugim upnikom, ki razumejo položaj kluba in so nam s potrpežljivostjo ter dogovori omogočili, da obveznosti rešujemo postopoma. Brez njihovega razumevanja bi bila sanacija bistveno težja. To zaupanje jemljemo kot obveznost, da dogovorjeno tudi izpolnimo. Drži tudi, da se posamezni primeri rešujejo pred pristojnimi organi NZS. Nekdanji igralec, trener ali drug upravičenec ima pravico uporabiti postopke, ki so mu na voljo, če meni, da klub svoje obveznosti ni izpolnil. Enako lahko klub uporabi ustrezne postopke, kadar meni, da posamezen zahtevek ni utemeljen oziroma da obstaja spor glede njegove višine ali pravne podlage. Obstoj arbitražnega, disciplinskega ali drugega postopka sam po sebi še ne pomeni, da je vsaka navedba ene od strank avtomatično utemeljena. Pristojni organ obravnava konkreten primer, obe strani predstavita svoja stališča in dokumentacijo, klub pa dokončne odločitve pristojnih organov spoštuje. Ne želimo ustvarjati vtisa, da so vse težave že rešene, ker to ne bi bilo res. Lahko pa odgovorno trdimo, da se obveznosti iz preteklih obdobij zapirajo in da je naš cilj poravnati vsako upravičeno obveznost kluba.

Na uredništvo smo prejeli tudi resne očitke glede načina poslovanja kluba, med drugim navedbe o domnevnih dvojnih pogodbah, neuradnih izplačilih in osebnih plačilih posameznikom ob prihodih igralcev. Kako odgovarjate na te očitke in ali jih kategorično zanikate?

- Očitki in različne interpretacije posameznih odločitev so pri organizaciji, kot je nogometni klub, do določene mere pričakovani. V delovanje kluba je neposredno ali posredno vključeno veliko število ljudi, pri čemer ima vsak praviloma vpogled predvsem v tisti del delovanja, s katerim je sam povezan. Posameznik lahko zato na podlagi omejenega nabora informacij, lastne izkušnje ali predstave o tem, kako bi sam ravnal v določeni situaciji, posamezen dogodek razume drugače, kot ga pokaže širši kontekst poslovanja kluba. Navedbe v vprašanju so zastavljene zelo splošno, zato ne želimo ugibati, na katere konkretne dogodke, osebe ali obdobja naj bi se nanašale, niti posameznim izrazom iz vprašanja z našim odgovorom pripisovati pomena, ki ga dejanska vsebina posameznih razmerij morda sploh ne potrjuje. Menimo, da je posamezna pogodbena ali finančna razmerja mogoče korektno presojati samo ob poznavanju njihove celotne vsebine in okoliščin, ne pa na podlagi posameznega dela informacije ali njegove interpretacije.

Za konec še pogled nekoliko širše. Rudar ima bogato zgodovino, bil je stabilen slovenski prvoligaš, danes pa se mora ob športnih izzivih ukvarjati tudi s finančnimi težavami in vprašanji zaupanja. Kako vidite trenutno vlogo kluba, kaj vam daje optimizem in kako nameravate ponovno pridobiti zaupanje lokalnega okolja?

- Ob vseh navedenih težavah se mi zdi pomembno poudariti tudi nekaj, kar se v razpravah o Rudarju pogosto izgubi. NK Rudar danes posluje v bistveno drugačnih finančnih okoliščinah kot v nekaterih obdobjih svoje preteklosti, pričakovanja do kluba pa so zaradi njegove zgodovine in pomena za mesto razumljivo ostala velika. Zdajšnje vodstvo zato opravlja dve nalogi hkrati: zagotavlja vsakodnevno delovanje kluba in športnih programov, obenem pa sanira obveznosti in težave, ki so se nabirale skozi daljše obdobje. Tega procesa ni mogoče zaključiti čez noč, ne da bi s prehitrimi rešitvami ustvarili nove težave. Kljub vsem okoliščinam rezultati zadnjih let kažejo, da Rudar še vedno opravlja eno svojih najpomembnejših športnih funkcij – razvija ljudi. V zadnjih letih so številni igralci iz Rudarja naredili naslednji korak v prvo slovensko ligo ali v prvoligaška tekmovanja v tujini. Naši mladi igralci so zanimivi vodilnim slovenskim akademijam, ki jih redno spremljajo in vabijo v svoje sredine, v starejših mladinskih selekcijah drugih slovenskih klubov pa danes nastopajo številni nogometaši, ki so pomemben del svojega razvoja opravili v Rudarju. Podobno velja za trenerje. Če trener z dobrim delom pri članski ekipi Rudarja opozori nase in dobi priložnost za prestop na višjo raven, kot se je nazadnje zgodilo z Radostinom Aleksandrovim in njegovim odhodom v Radomlje, tega ne razumemo kot poraz kluba, ampak tudi kot priznanje okolju, v katerem je lahko svoje delo pokazal. Seveda si želimo najboljše igralce in trenerje čim dlje zadržati v Velenju. Toda dejstvo, da igralci iz našega okolja nadaljujejo razvoj na višji ravni, da so naši otroci zanimivi vodilnim slovenskim akademijam in da tudi trenerji iz Rudarja dobivajo priložnosti v prvi ligi, je pomemben pokazatelj kakovosti dela, ki v klubu obstaja. Če okolje skozi daljše obdobje ustvarja igralce in trenerje, ki so zanimivi klubom na višji ravni, potem očitno kljub vsem težavam v Rudarju marsikaj delamo tudi prav. Naša naloga je, da to športno delo podpremo še z bistveno stabilnejšim in preglednejšim poslovnim okoljem. Prav temu so namenjene spremembe, ki jih izvajamo: stabilizaciji tekočega poslovanja, postopni sanaciji starih obveznosti, racionalizaciji stroškov ter novi organizacijski strukturi nogometne šole, ki bo omogočala še preglednejše poslovanje in jasnejšo odgovornost. Ne pričakujemo, da nam bodo starši, partnerji ali lokalno gospodarstvo zaupali zgolj zato, ker jih za to prosimo. Izgubljenega zaupanja ni mogoče zahtevati nazaj, ampak si ga je treba ponovno zaslužiti. V Velenju in okolici imamo veliko uspešnih velikih, srednjih in malih podjetij ter podjetnikov. Želimo si, da bi okoli Rudarja in predvsem razvoja otrok in mladih ponovno ustvarili širšo skupnost partnerjev. Pri tem odgovornosti ne prelagamo na lokalno gospodarstvo ali skupnost. Prvi korak je naš: z odgovornim poslovanjem, transparentnostjo in dejanji moramo pokazati, da smo njihove podpore vredni. Težav zato ne želimo skrivati ali zmanjševati njihovega pomena. Želimo pa, da se NK Rudar Velenje presoja tudi po tem, kaj se danes konkretno dela za njihovo odpravo in kaj klub kljub zahtevnim okoliščinam še vedno ustvarja. (lb)