Javni zavod Šport Ljubljana odgovarja na kritike glede igrišča v Stožicah: “Zelenica je preveč obremenjena, to sploh ni edini razlog”
Foto: Luka Vovk / Sportida
Slaba igralna površina v Stožicah je po reprezentančnih tekmah s Škotsko in Severno Makedonijo znova postala ena osrednjih tem slovenskega nogometa. Javni zavod Šport Ljubljana opozarja, da težave niso posledica enega dejavnika, temveč kombinacije preobremenjenosti, zahtevnih naravnih pogojev in strukture igrišča. Temeljita sanacija med sezono ni mogoča, zato se pred novembrskim obračunom Slovenije s Švico odpira tudi vprašanje, ali bodo Stožice sploh ostale najbolj smiselna izbira.
Zelenica največjega slovenskega stadiona je bila na zadnjih reprezentančnih tekmah vidno načeta. Kritičen je bil selektor Boštjan Cesar, ki je poudaril, da se bodo morali odrezati bolje tisti, ki skrbijo za zelenico na največjem stadionu v državi, nezadovoljstvo so izrazili tudi reprezentanti, športni direktor Brava Dejan Grabić pa je že pred tem opozoril celo na vprašanje varnosti nogometašev. Javni zavod Šport Ljubljana je vse skupaj na dolgo in široko pojasnil v odzivu za Sportal.
Pojasnilo Javnega zavoda Šport Ljubljana:
Stanje igralne površine na stadionu Stožice ni posledica enega ampak več dejavnikov, ki delujejo skupaj. Prvi je zagotovo preobremenjenost zelenice. Stadion ni več le dom reprezentance in enega kluba. Po rušitvi stadiona ŽAK in začetku gradnje Atletskega centra Ljubljana je v Stožice prišel še NK Bravo. Igrišče tako gosti dva prvoligaša in reprezentanco, poleg tega pa še treninge, zato nima normalnih regeneracijskih pogojev in protokolov, kakršne imajo druga igrišča.
Drugi dejavnik so naravni pogoji. Zaradi lege stadiona je četrtina igrišča v stalni senci. V zaprtem stadionskem okolju je kroženje zraka omejeno, vlaga je višja in svetlobe primanjkuje. Strokovna priporočila za takšne razmere navajajo vsaj deset dni regeneracije po vsaki intenzivni obremenitvi, da se obnovijo ruša, stabilnost tal in kakovost površine.
Dodaten izziv predstavlja tudi sama struktura igrišča. Trenutna ruša je bila položena januarja 2026, ob tem pa se je igrišče zvišalo za približno štiri centimetre. Ta nov rastni sloj še ni dosegel stabilnosti, ki jo zahteva tako intenzivna uporaba, ostanki starega sloja v globini pa dodatno vplivajo na vodni in zračni režim tal. Zato vzdrževanje poteka z več prilagajanja in previdnosti, kot bi ga sicer potrebovali. Ruša je stara približno devet mesecev. Za primerjavo, pri drugih zgodbah v preteklosti so težave nastopile po veliko krajšem času. Težav ne moremo presojati le po obdobju tik pred tekmami ali septembra, ampak po celotni sezoni.
Naša strategija je sprotno zmanjševanje težav igralne površine. Ker ni prostora za večje posege, se vzdrževalna dela prilagajajo koledarju tekem in se med seboj dopolnjujejo. Vključujejo redno košnjo, gnojenje, dosejevanje, peskanje in prezračevanje, vsako od teh del ima svoj natančen vrstni red in pravila, ki jih je treba dosledno upoštevati za optimalno rast in kakovost travne ruše. Uporabljamo tudi rastne luči, ventilatorje in talno gretje. Izvajamo redna testiranja zelenice vsak dan s posebnimi napravami, razvitimi v ta namen, na podlagi rezultatov pa prilagajamo ukrepe.
Moramo jasno povedati, da večji posegi in temeljita sanacija med sezono niso mogoči, ker ni časa za regeneracijo. Vsako dodatno regeneracijsko okno neposredno izboljša stanje. Naša orodja pa vendarle niso nadomestilo za regeneracijo. Luči, ventilatorji in gretje travi pomagajo, a čas, ki ga potrebuje za ponovno rast in zakoreninjenje, ostaja odločilen. Vsi tehnični ukrepi skupaj lahko pospešijo okrevanje, ne morejo pa ga nadomestiti. Trava je živ organizem in za obnovo preprosto potrebuje čas.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
