Po 6 letih v Latviji in 255 tekmah ter 40 zadetkih za RFS je Žiga Lipušček obiskal PN: “Slovenija? Kar zares šteje, je to, da me cenijo tukaj!”

Objavljeno 22. septembra 2026 22. septembra 2026

Tekst: David Klemenc. Vir fotografije: RFS

Ko je Žiga Lipušček leta 2020 sprejel ponudbo latvijskega kluba RFS, verjetno niti sam ni slutil, da bo v Rigi začel pisati eno najdaljših in najuspešnejših slovenskih nogometnih zgodb v tujini. Danes je 29-letni branilec kapetan velikana iz Latvije, za katerega je odigral že 255 tekem in dosegel za branilca izjemnih 40 zadetkov.

Preberi več

Po številu nastopov je nekdanji nogometaš Maribora in Gorice drugi na večni klubski lestvici, po številu golov pa celo sedmi, kar je za obrambnega nogometaša seveda izjemna statistika. Z RFS je osvojil pet lovorik, trikrat postal latvijski prvak ter okusil tudi velike evropske večere. Za Planet nogomet je spregovoril o življenju v Rigi, razvoju latvijskega nogometa, svojem statusu v klubu, ki se lahko pohvali med 5 in 6 milijoni evrov velikim proračunom (za primerjavo – mestni tekmec Riga operira s kar 19 milijoni letno!), spremljanju slovenskega nogometa in nepozabnih evropskih podvigih.

Žiga, vaša latvijska zgodba se je začela leta 2020. Kako je sploh prišlo do prestopa v RFS in koliko ste tedaj vedeli o tem, kam pravzaprav odhajate?

- Leta 2020 sem dobil ponudbo RFS in se odločil, da jo sprejmem. Iskreno, takrat nisem točno vedel, kam grem in kaj me čaka. Nisem veliko vedel niti o nogometu tukaj niti o mestu. Zdaj sem tukaj že sedmo leto, kar že samo po sebi pove, da mi je tukaj všeč.

Po vseh teh letih latvijski nogomet poznate do potankosti. Kakšna je tamkajšnja liga in kako bi jo primerjali s slovensko?

- Težko primerjam slovensko in latvijsko ligo, ker sem že tako dolgo zunaj Slovenije, da težko ocenim. Tukaj imaš štiri dobre klube, ki so zelo ambiciozni, in ne bi rekel, da zelo zaostajajo za kakšnim večjim slovenskim klubom. Nima pa nobeden dolge tradicije, zato se zgodovinsko ne moremo primerjati z Mariborom, recimo, ki je zame daleč največji slovenski klub. Liga ni lahka, kot ljudje mislijo, sploh če je cilj osvojitev naslova.

Kako pa je z nogometno infrastrukturo? Kakšne pogoje imate pri RFS in kakšna je slika pri drugih latvijskih klubih ter na stadionih?

- Infrastruktura je, iskreno, kar slaba. Izjema so prvi štirje klubi, ki imajo vse potrebno. Sami imamo novo bazo, ki smo jo odprli lani. Naša baza je narejena na novo po zgledu modernih evropskih klubov. Imamo svoj hotel, restavracijo, fitnes, pomožno igrišče za treninge, igrišče z umetno travo in stadion.

V Sloveniji se o vas glede na vse, kar ste dosegli v Latviji, morda govori manj, kot bi pričakovali. Imate kdaj občutek, da ste doma nekoliko premalo cenjeni, medtem ko ste si v Latviji ustvarili izjemen status?

- Iskreno, mi ni preveč pomembno, kdo me ceni in kdo ne. Popolnoma razumem, da nekdo, ki igra v Latviji, ni preveč zanimiv drugim ljudem, ki so ljubitelji nogometa. Najbolj mi je pomembno, da me cenijo ljudje, katerih klub zastopam. Oni poznajo mojo oziroma našo pot, ki smo jo prehodili skupaj. Konferenčna liga in liga Europa pa dokazujeta, da se dober nogomet igra tudi v Latviji.

Za RFS ste odigrali že več kot 250 tekem, postali kapetan in eden najbolj prepoznavnih obrazov kluba. Se vam zgodi, da vas med sprehodom po Rigi ustavijo ali prepoznajo navijači?

- Da, včasih se zgodi tudi to. Navijaška baza seveda, tako kot povsod drugje, raste z uspehi. Če primerjam prvo leto, ko sem prišel, in zdaj, je razlika ogromna.

Tujci v lige, kot je latvijska, pogosto pridejo tudi z željo, da bi čim prej naredili naslednji korak. Vi ste ubrali drugačno pot in v Rigi ostali vrsto let. Zakaj je sodelovanje z RFS postalo tako dolgotrajno?

- Iskreno, tudi moj namen je bil takšen. Potem pa se je začela ta uspešna zgodba z osvajanjem prvenstev in pokalov ter nastopi v evropskih tekmovanjih. Klub je kar hitro rasel in jaz z njim, tako da je bilo nadaljevanje sodelovanja vedno nekako dobra možnost.

Čeprav ste že vrsto let v tujini, kako podrobno še spremljate slovenski klubski nogomet? Si predstavljate, da bi vas nogometna pot nekoč spet pripeljala domov?

- Slovenski nogomet zelo spremljam. Seveda si prihodnosti v nogometu ne moreš zamisliti vnaprej. Kot vedno in kot vsak nogometaš sem odprt za nove zgodbe, v katerih se vidiš in lahko napreduješ. Ne vidim razloga, zakaj bi bila Slovenija izjema.

Z RFS ste doživeli tudi nekaj velikih evropskih večerov. Ko danes pogledate nazaj, kateri trenutki iz evropskih tekmovanj imajo pri vas posebno mesto in jih zagotovo ne boste pozabili?

- Spominov je ogromno. Od prvega naslova prvaka do prve uvrstitve v konferenčno ligo, osvojitve prve točke proti Fiorentini, uvrstitve v ligo Europa, zmage proti Ajaxu, točke proti Galatasarayu… In dejansko bi še lahko našteval.