Italija se je zavila v debel plašč žalosti: Poslovil se je kultni Sandro Mazzola, ki je vseh 17 igralskih sezon preživel v dresu Interja
Vir fotografije: Inter.it
Italijanski nogomet žaluje. V 84. letu starosti je umrl Sandro Mazzola, ena največjih osebnosti v zgodovini Interja in nogometa na Apeninskem polotoku. Sin legendarnega Valentina Mazzole je celotno igralsko kariero posvetil črno-modrim, z njimi osvojil Evropo, pozneje pa kot funkcionar sodeloval tudi pri prihodu brazilskega superzvezdnika Ronalda v Milano.
Njegova življenjska zgodba je bila močno zaznamovana že v otroštvu. Pri šestih letih je v letalski tragediji Superga izgubil očeta Valentina Mazzolo, kapetana slovitega Grande Torina. Sandro je nato odraščal ob nogometu in Interju, pri katerem je bil že kot osemletnik praktično del klubskega okolja. Med njegovimi nogometnimi mentorji sta bila tudi Giuseppe Meazza in Benito Lorenzi.
Za prvo moštvo je debitiral kot 18-letnik na nenavadni tekmi proti Juventusu junija 1961, ko je Inter v znak protesta na igrišče poslal mladinsko zasedbo. Juventus je zmagal z 9:1, edini zadetek gostov pa je z enajstmetrovke dosegel prav Mazzola. To je bil začetek ene največjih klubskih karier italijanskega nogometa.
Sandro Mazzola je imel samo eno željo
Pod vodstvom Helenia Herrere je postal eden od simbolov ene najboljših generacij Nerazzurrov vseh časov. V finalu evropskega pokala leta 1964 je ob zmagi nad Realom iz Madrida dosegel dva zadetka, po tekmi pa mu je veliki Ferenc Puskas podaril svoj dres in dejal, da je vreden svojega očeta Valentina. Z Interjem je osvojil štiri naslove italijanskega prvaka, dva evropska pokala in dva medcelinska pokala, leta 1965 je bil s 17 zadetki najboljši strelec Serie A, leta 1971 pa je bil v izboru za zlato žogo drugi za Johanom Cruyffom.
Velik pečat je pustil tudi v reprezentanci Italije. Na 70 tekmah je dosegel 22 zadetkov, leta 1968 postal evropski prvak, dve leti pozneje pa zaigral v finalu svetovnega prvenstva v Mehiki, kjer je Italija po znamenitem polfinalu proti Zahodni Nemčiji v boju za naslov izgubila proti Braziliji.
Po koncu igralske kariere je ostal tesno povezan z Interjem. Deloval je kot funkcionar in športni direktor, skupaj z Massimom Morattijem pa je imel pomembno vlogo pri spektakularnem prihodu Ronalda v Milano. Pozneje je deloval tudi kot televizijski strokovni komentator. Inter se je od svoje legende poslovil z besedami, da Mazzola ni bil zgolj del njegove zgodovine, temveč je bil zgodovina Interja. Sam je imel ob koncu življenja precej skromnejšo željo: “Da bi se me spominjali kot dobrega človeka, ki poskuša tudi takrat, ko je nemogoče zmagati, kot pri tistih 9:1.” Njegova smrt je prišla ob simboličnem trenutku: prav 19. septembra mineva sto let od odprtja San Sira, stadiona, ki je bil desetletja njegov nogometni dom.
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
