Planet nogomet gostil Darjana Šuštarja, kondicijskega trenerja Brava: “Če želimo igrati intenzivno, moramo tako tudi trenirati”

Kondicijska priprava v sodobnem nogometu že dolgo ni več zgolj tek, delo v fitnesu in nabiranje kilometrov. Je sestavni del načina igre, vsakodnevnega trenažnega procesa in tesnega sodelovanja celotnega strokovnega štaba. Pred sobotnim gostovanjem Brava pri Aluminiju je Planet nogomet obiskal Darjan Šuštar, ki kot kondicijski trener že vrsto let deluje v strokovnem štabu članske ekipe kluba iz Ljubljane in je obenem eden najbolj zaslužnih, da se Šiškarji zdaj že kar nekaj časa vsako sezono ne glede na to, kako velike so spremembe v igralskem kadru, borijo za najvišja mesta na lestvici Prve lige Telemach.

Glede na način igre Brava mora biti sodelovanje med glavnim in kondicijskim trenerjem zelo tesno. Kako pri vas poteka sodelovanje z Alešem Arnolom?

• • Prva in verjetno najpomembnejša stvar je kakovostna komunikacija. Govorimo o profesionalnem odnosu, medsebojnem zaupanju in predvsem o tem, da mora kondicijski trener razumeti nogometno igro ter način, na katerega želi ekipa igrati. Če želimo igrati moderen, taktičen in intenziven nogomet, moramo tako tudi trenirati. Vsi v strokovnem štabu moramo razumeti, kaj želimo doseči. Nato pa je na trenerjih, da z znanjem in izkušnjami vse te elemente pravilno razporedimo, načrtujemo in na koncu tudi izvedemo. Nogomet je kompleksen šport. Ne gre samo za centimetre, grame ali sekunde. Obstaja ogromno dejavnikov, na katere imamo večji ali manjši vpliv, na drugi strani pa je vedno še nasprotnik. Zato se vse začne pri dobri komunikaciji in jasnem razumevanju tega, kako želimo igrati in posledično trenirati.

Torej lahko zelo poenostavljeno rečemo: če želiš igrati intenzivno, moraš tudi intenzivno trenirati?

• • Absolutno, vendar intenzivno trenirati ne pomeni zgolj brezglavo povečevati obremenitve. Tudi v kondicijski pripravi se je v zadnjih letih veliko spremenilo. Vedno več govorimo o integrirani pripravi, medtem ko je tako imenovane ‘suhe kondicije’ precej manj. S tem mislim na klasično bazično kondicijsko pripravo brez elementov nogometne igre – denimo čiste atletske teke ali intervale. Za to je nekaj več prostora v pripravljalnem obdobju, med sezono pa precej manj. Velik del kondicijske priprave zato poteka skozi ekipni, tehnično-taktični trening. Naloga kondicijskega trenerja je, da vse elemente, ki jih igralec potrebuje za uspešno izvedbo na tekmi, smiselno razporedi skozi različne cikle. Pomembno je razumeti tudi drugo stran. Če želimo igrati intenzivno, to ne pomeni, da moramo na vsakem treningu igralce maksimalno obremeniti. Enako pomembno kot obremenjevanje je razbremenjevanje. Oboje mora biti usklajeno.

Letos je v Bravo prišlo precej novih igralcev. Kako ugotovite, v kakšnem fizičnem stanju je igralec, ki ga še ne poznate?

• • Če z nekom delaš dalj časa, že zelo dobro poznaš njegove karakteristike in veš, kako se odziva. Pri novem igralcu je proces drugačen. Seveda opravimo določena testiranja, tudi biomehanska, in pridobimo številke, ki nam jih omogočajo naše logistične in tehnološke možnosti. Toda največ informacij pridobimo skozi sam proces – treninge, tekme in vsakodnevno delo. Videti moramo, v kakšnem stanju je igralec prišel, kakšne so njegove močne in šibkejše točke ter kaj lahko izboljšamo. Nato iščemo način, kako ga čim hitreje, predvsem pa varno, pripeljati na želeno raven. Pri tem ni univerzalnega recepta. Igralci se na obremenitve odzivajo različno in predvsem potrebujejo čas. Ko prideš v novo okolje, se moraš navaditi na nov klub, nove treninge, soigralce in zahteve. Največji faktor je zato pogosto prav čas.

To pomeni, da mora biti pristop do vsakega igralca individualen?

• • Vsekakor. Individualni pristop pa ne pomeni samo tega, da igralca izmeriš, dobiš šest številk in na podlagi njih sestaviš program. Gre predvsem za spremljanje igralca skozi proces. Ko ga bolje spoznavaš, odkrivaš njegove karakteristike in vidiš, kako se spreminjajo. Včasih moraš igralca nekoliko izvzeti iz ekipnega procesa ali mu določene stvari prilagoditi, vendar je vse skupaj zelo živ proces. Lahko pride igralec, ki še ni v stanju, v katerem bi želeli, da je. Na drugi strani lahko pride nekdo odlično pripravljen in je naša naloga predvsem, da ga na tej ravni zadržimo, ga ustrezno aktiviramo in poskrbimo, da je dovolj spočit. Logika pa ostaja enaka – igralca moraš poznati in ga ves čas spremljati.

Kaj pa igralec, ki pride fizično odlično pripravljen, vendar ni vajen intenzivnosti oziroma specifičnih zahtev igre Brava?

• • Če igralec pride v res dobrem fizičnem stanju in ga moramo prilagoditi predvsem specifičnim nogometnim zahtevam našega načina igre, je to pravzaprav najmanjši problem. Hkrati pa se moramo zavedati, da je nogomet izjemno kompleksna igra. Nekdo ima lahko vrhunske kondicijske rezultate, pa to še ne pomeni nujno, da bo ustrezal našemu nogometu. Prav zato različne meritve in monitoring v sodobnem nogometu predstavljajo odličen pripomoček za trening, spremljanje igralcev in diagnostiko. Nikakor pa posamezna številka ali rezultat testa ne more biti zagotovilo, da bo nekdo uspešen nogometaš.

Danes je igralce mogoče spremljati praktično na vsakem koraku. Kilometri, sprinti, hitrosti, obremenitve … Kako iz vseh teh podatkov izberete tiste, ki dejansko nekaj pomenijo?

• • Moraš biti selektiven, pameten in racionalen. Že pri izbiri tehnologije, ki jo uporabljaš v trenažnem procesu, moraš vedeti, zakaj jo uporabljaš. Nima smisla uporabljati nečesa samo zato, ker je moderno. Naslednji korak je, da znaš podatke pravilno interpretirati in jih nato uporabiti v procesu. Podatek, da je nekdo na tekmi pretekel 15 kilometrov, sam po sebi pove zelo malo. Vedno moramo poznati kontekst. Kakšna je bila tekma? Kakšen je bil način igre? Kakšna je bila igralčeva vloga? V katerem delu trenažnega procesa smo? Šele ko številke postavimo v pravi kontekst, postanejo zares uporabne. Zato ni pomembno samo, katere podatke zbiramo, ampak predvsem kdo jih analizira, kako jih interpretira in kako jih nato uporabi pri nadaljnjem delu.

Kljub vsem številkam pa pred treningom igralce še vedno vprašate tudi nekaj zelo preprostega – kako se počutijo?

• • Seveda. Spet pridemo do individualne obravnave igralca. Predvsem v obdobjih, ko je gostota tekem in treningov večja, je povratna informacija igralcev zelo pomembna. Uporabljamo zelo preprosta vprašanja, povezana z njihovim mišičnim stanjem, spanjem in splošnim počutjem. Tudi na podlagi tega lahko dnevno prilagajamo določene individualne obremenitve. Toda tudi to je samo še en podatek. Uporaben je, če ga znaš pravilno interpretirati. Na subjektivno oceno lahko vpliva ogromno stvari. Po veliki zmagi se bodo verjetno vsi počutili nekoliko bolje, po porazu pa je lahko ravno obratno. Zato je pri vseh podatkih pomemben kontekst. Na koncu pa se ponovno vrnemo na začetek najinega pogovora – h kakovostni komunikaciji.

Avtor: Uredništvo Planet nogomet

Intervjuji

#darjanšuštar

1. SNL

Bravo