Skrušeni Lionel Messi odprl ranjeno dušo ob smrti očeta: “Počivaj v miru in pazi na nas od zgoraj, tako kot si na nas pazil tukaj”
Vir fotografije: Instagram
Lionel Messi je na kolenih. Tokrat ne zaradi nogometa. Tokrat zaradi – življenja. Nogometni velikan, ki se je za vedno vpisal med nesmrtne, je na lastni koži občutil, da je smrt prekleta realnost našega življenja. Pred dnevi je umrl njegov oče Jorge Messi. Star je bil šele 68 let. Odšel je mnogo prezgodaj, odšel je zaradi bolezni.
Kultni Argentinec ne skriva, da je skrušen. Potolčen. Da ga je slovo človeka, ki mu je dal življenje, močno prizadelo. Na Instagramu je nekdanji superzvezdnik Barcelone objavil čustven zapis, ki seže do srca. Da, tudi nogometni genij oziroma vesoljec z žogo v nogah je zgolj človek…
Zapis Lionela Messija v celoti:
Oči, še vedno ne morem verjeti, da si odšel. Ne morem dojeti oziroma, bolje rečeno, nočem dojeti. Zelo težko si predstavljam, da te ne bom nikoli več videl in da se ne bova več pogovarjala. Vem, da si trpel in da je tako najbolje, vendar si odšel mnogo prezgodaj. Pred nama je bilo še toliko skupnih trenutkov.
Tako zelo si si želel, da bi igral na zadnjem svetovnem prvenstvu, le nekaj dni pred njegovim začetkom pa se je tvoje stanje najbolj poslabšalo. Prvič se je zgodilo, da te ne bi bilo na turnirju, vendar mi je mama govorila, da ti bo bolje in da boš dovolj dobro, da boš lahko odpotoval. Jaz pa sem ti zatrjeval, da bomo prišli do finala, da boš lahko pripotoval.
Vsakič, ko se je končala tekma, sem čakal na tvoje sporočilo in ga pogrešal. Takrat sem spoznal, da so razmere zares hude. Kljub vsemu nisem nehal razmišljati o tem, da moramo priti čim dlje, da bi ti dali dovolj časa in bi si lahko ogledal vsaj eno tekmo. Prišli smo do finala, toda tebe ni bilo tam. Želel sem zmagati, ti prinesti lovoriko in ti pokazati novo. Ni mi uspelo, noge me niso več ubogale. Tokrat sem poskušal iti čez meje svojih telesnih zmogljivosti, vendar nisem mogel. Nikakor se nisem mogel počutiti dobro.
Ko sem prišel k tebi, si mislil, da smo finale izgubili po enajstmetrovkah. O vsem, kar se je zgodilo, se sploh nisva mogla pogovoriti. V ničemer nisi mogel uživati. Nismo postali prvaki, vendar si ne moreš predstavljati, kako zelo smo uživali na vsaki tekmi. Še enkrat več si imel prav: moral sem biti tam in igrati. To ti pripovedujem, ker je bilo to edino, o čemer se nisva mogla pogovoriti. Vse drugo že veš. Pogovarjala sva se vsak dan in se videvala, kadar so mi obveznosti to dopuščale.
Ne vem, kaj bom počel brez tebe. Ne vem, kako naj nadaljujem. Vse življenje sem samo igral nogomet, zdaj pa močno dvomim, da bom to počel še dolgo. Ob meni si bil od samega začetka, do konca pa je manjkalo tako malo. Zakaj nisi zdržal še tisti kratek čas, da bi skupaj prišla do konca? Vem, da si bil srečen, kadar si videl, da so tvoja družina, tvoja žena in tvoji otroci dobro. Predvsem pa – naj drugi tega ne izvedo – ko si gledal mene igrati…
Tako je bilo že od mojega otroštva. Takoj ko si se vrnil iz službe, si me peljal na vsak trening. Na številne me je sicer peljala mama, ker si ti delal. Seveda nisi izpustil niti ene tekme. Kako zelo si trpel, ko si me gledal, in kako zelo si užival, čeprav mi nikoli nisi namenjal prav veliko pohval.
Bil si moj oče, prijatelj in zastopnik. V vsakem trenutku si znal biti natanko tak človek, kakršen si moral biti, in v ničemer se nisi nikoli zmotil. Ne glede na kakšen očitek ali prepir si imel vedno prav. Na koncu se je vselej razpletlo tako, kot si napovedal.
Zelo te bom pogrešal, vendar boš vedno navzoč. Predvsem pri vzgoji mojih otrok, saj jih učim in vzgajam tako, kot sta vidva vzgajala mene. Počivaj v miru in pazi na nas od zgoraj, tako kot si na nas pazil tukaj. Hvala za vse. Rad te imam, oči…
Avtor: Uredništvo Planet nogomet
